V petek zjutraj sem na francoski televiziji slišala, da je njihova vlada povišala višino sredstev za javno televizijo. Finska televizija z novim letom prehaja na nov način financiranja. Švedska je na nov način prešla lani – obe sta dobili več in predvsem bolj stabilen vir denarja. Nizozemci spodbujajo lokalne javne produkcijske hiše, ki zagotavljajo program osrednjim programom. Švicarski Nemci bi z nami delali programe o gorah, lokalni kuhinji ali pa o naši narodno-zabavni glasbi, toda kaj, ko je povprečen proračun njihove oddaje o hoji v gorah 55.000 evrov. To je bila polovica proračuna oddaje Posebna ponudba v celem letu (52 oddaj), ki se je zdaj zmanjšal.
Šparat! Namenoma govorim tako. Zame ima varčevanje višji pomen: varčujem za to, da mi bo bolje, da si bom nekaj privoščila, šparam pa, ker nimam oziroma ker mi ne dajo in nimam od kod vzeti.
Draga gospoda, ki sedijo v programskem svetu! Švedska televizija ima oddelek, v katerem razvija nove formate za televizijo – to uspešno počne hkrati tudi v sklopu Nordiska – in enega takih, »Teenage boss« (Šef je najstnik), so razvili skupaj z zunanjimi partnerji. Ker so po izdelavi pilotne oddaje ugotovili, da je projekt malce preveč komercialen, so ga prepustili drugim televizijam in tako ga danes uspešno producirajo in predvajajo na švedski komercialni televiziji TV4, švedska javna TV SVT, pa od tega prejema določen odstotek, saj je deležnica v projektu. BBC kot producent je že dolgo znana po tem, da svoje programe uspešno prodaja komercialnim TV-postajam, nisem pa je omenila, ker gre za čisto posebno televizijo, ki jo težko primerjamo s katero koli drugo. Sosedje, Hrvati, so producirali Hrvaške kralje in jih prodali History channelu. Vanje so res vložili res ogromno denarja, toda njihova kultura in zgodovina bo v obliki dokumentarne serije zaokrožila po Evropi. Dobra kupčija – promocija in zaslužek hkrati oziroma najbolje vložen denar v promocijo.
»I fiiiiiil Slovinija«, yes, ko mi rečejo, da ne morem imeti dodatnega tonca za glasbeno točko, ker moram šparat. Pa dveh voditeljev, ki bi v Dobri uri zagotovo bolje funkcionirala kot samo eden. Moji kolegi, honorarni sodelavci, so pred iztekom pogodbe vedno v napetosti, ali nova pogodba bo, kolikšna bo in za kako dolgo obdobje. Repromateriala, pomnilniških ploščkov za posnetke s terena, ni dovolj in še bi lahko naštevali.
Kljub temu da je golota na javni TV dovoljena samo po 21. uri, smo bolj ali manj goli tudi sicer: podobni smo cesarju iz Andersenove pravljice. Boste rekli, da bolje kot pa Deklici z vžigalicami?!
P. S.: Telekom je podjetje v državni lasti, ki proizvaja TV-program. Adijo javna, živela državna televizija!
Natalija
N.B.: Nisem strokovnjak in moje mnenje ni mnenje strokovne osebe, sem samo »stupid blond«, in to je izključno moje osebno mnenje.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje