- Božidar Jezernik v Mladini v pogovoru o Golem otoku.

" ... Do toka teles in osvobojenih čutov lahko namreč pride le, če so navedena telesa in čuti obenem prisotni kot diferencirane samosvoje posebnosti in posamezniki, le kot razlike med željami in investicijami."

- Iz knjige Umetnik na delu Bojane Kunst.

"Dve desetletji pozneje je ta galerijski jezik postal lingua franca visoko profesionalnega, vase zaprtega sodobnega umetniškega sistema, njegove zastrašujoče in prazne fraze je slišati na umetniškem sejmu Frieze ali ob Beneškem bienalu ..."

- Jackie Wullschlager, umetniška kritičarka, Financial Times.

Knjiga filozofinje Bojane Kunst Umetnik na delu govori o bližini umetnosti in kapitalizma. Napisana je v značilnem profesionalnem jeziku, ki se zdi generativen in samonanašalen. Besedilo je polno fraz, ki bodo tudi izobraženega bralca prestrašile. Ampak če stvari in pojave, o katerih piše Kunstova 'slečemo', če vse te stvari olupimo teksta, se povečini izkažejo za banalnosti. Približno tako, kot če trivialne muzike olupimo produkcije.

Sam sem že večkrat zapisal: tisto, kar so dodajali trivialni zvočni umetnosti skozi čas, je produkcija (elektrika, ojačevalci, lajtšou, plesalci, video, moda …) Tisto, kar se je dodajalo trivialni vizualni umetnosti skozi čas, je tekst (več teksta, še več teksta, okrogle mize, knjige, posveti, seminarji, institucije, bienali …)

Mnenju vašega kolumnista nehote pritrdijo kar intelektualci, na katere se Kunstova sklicuje. V besedilu omenja filozofa Lesagea, ki umetnico Ino Wudtke primerja z didžejko. Način, na katerega Wudtkejeva dela, je Lesagea spomnil na didžejanje. Tisto, kar Wudtkejeva proizvaja, je predvsem delo. Končni produkti njenega dela, o katerih ne izvemo nič, so verjetno komaj kaj, kar je vredno pogleda. Približno tako, kot so tudi končni produkti kompleksnega dela, ki mu rečemo didžejanje, komaj kaj, kar je vredno slišati. Trivialna vizualna in trivialna zvočna umetnost sta v tekstu elegantno postavljeni vzporedno. Lesage in Kunstova se posledic te vzporednice ne zavedata. Odsotnost tega zavedanja je ključni razlog za zmedo, v kateri ždi sodobna vizualna umetnost.

Druga vzporednica je implicitna. Kunstova piše o umetnikih, ki ves čas delajo. Se spomnite najstnic, ki so občasno vprašane po svojih idolih? "Oh, cenim jo, ker ves čas gara ...", je tip izjav, ki se nanašajo na Britney Spears, Madonno itn. Ja, sodobni vizualni umetniki ves čas delajo. Natanko tako, kot ves čas delajo tudi umetniki trivialnih zvočnih usmeritev.

PS. Seveda, seveda, lep pozdrav tudi Javorovini. In varuj se tistega neoliberalnega sranja.