Podatki za Slovenijo jasno kažejo, da se mladi v povprečju manj aktivno udeležujejo volitev.

Najprej nekaj statistike
Zadnja raziskava Valicona iz leta 2014 (Raziskava Politikon, Valicon, n=5.759) je namreč pokazala, da je bila na zadnjih državnozborskih volitvah udeležba v starostni skupini 18—24 let 41-odstotna, 39-odstotna v skupini 25—29 let ter 43-odsotna v skupini 30—34 let. Udeležba po teh podatkih nato narašča vse do 80 odstotkov v skupini 60—64 let.

Iz teh podatkov je torej razvidno, da je bila udeležba med mladimi od 18 do 34 let tako v povprečju 41,4-odstotna, kar je za dobro petino manj od povprečja vseh volivcev in skoraj za polovico manj od starostne skupine od 60 do 74 let, kjer je bila udeležba 76,6-odstotna. Čeprav je razmerje med obema skupinama v populaciji 53 : 47 v korist mlajše (kjer sta tudi dva letnika več), je razmerje na volišču nato 38 : 62 v korist starejše skupine, kot so izračunali v agenciji Valicon.

Kaj je torej razlog za takšno nezanimanje mladih za politiko in volitve?
V našem projektu Grem volit! smo se odločili postaviti prav to vprašanje in mladim ponuditi prostor za razmišljanje o politiki in volitvah.

Kdo so mladi in kako razmišljajo o politiki, smo se vprašali. Kako razmišljajo o volitvah? Ali se bodo letos udeležili predsedniških volitev? Kakšno je njihovo mnenje o človeku, ki kot predsednik države zastopa vse državljane?

Projekt Grem volit! ni vsakokratno medijsko "pokrivanje" predvolilne kampanje. Želimo se približati tistim mladim, ki jih večina "resnega" življenja, povezanega s temami, o katerih govorijo kandidati za predsednika republike, šele čaka. Zato smo stopili v stik z mladimi, starimi od 18 do 24 let, ki jim je skupno predvsem to, da gredo prvič na volitve, da imajo prvič pravico oddati svoj glas.

Tjaša, Jure, Eva, Lara, Špela, Lev, Suzana, Tilen in Andraž so mladi, ki prvič dejavno sodelujejo v političnih procesih. Prihajajo iz različnih delov Slovenije, so različnih svetovnih nazorov, hkrati pa se zavedajo vpliva politike na njihova življenja in pomena sodelovanja na volitvah.

Zanimalo nas je, kako razmišljajo o politiki in politikih, ali se čutijo nagovorjene ali ignorirane, ali med seboj debatirajo o politiki, pa seveda, zakaj je (ali ni) treba izkoristiti volilno pravico in zakaj ne. Vprašali smo jih, kakšna bi morala biti nova generacija politikov in ali drži, da so mladi pasivni, ko gre za izražanje volje in mnenj o političnih vprašanjih.

Potem smo se osredotočili na predsedniške volitve in skušali izvrtati, kaj mladim pomeni predsednik republike, ali je zanje sploh pomembno, kdo je predsednik, in kako bi se moral človek na takšni funkciji vesti in kako ravnati, če se jim seveda zdi funkcija predsednika sploh pomembna.

Njihova razmišljanja smo zbrali v videoposnetkih, ki jih bomo predvajali na našem posebnem spletnem portalu in prav tako na družbenih omrežjih, kjer se mladi največ zadržujejo in pridobivajo večino informacij.

V prvem videu, ki ga predstavljamo danes, je razmišljanje Lare, 22-letne študentke z Dolenjskega, ki poudarja, da mladi niso pasivni pri svojih političnih dejavnostih, in hkrati priznava, da vseeno pričakujejo, da bo marsikaj namesto njih postoril kdo drug. In kot še pravi, mladi se zavedajo svoje volilne pravice, a so hkrati prepričani, da nimajo moči, da bi kar koli spremenili.

Ni res, da jih politika ne zanima
Ni torej res, da mladih politika ne zanima, in ni res, da ne hodijo na volitve zato, ker še nimamo e-volitev. Mladi bi šli na volitve, vendar so v javnosti redko nagovorjeni. Še posebej v času predvolilnih dogajanj.

V našem projektu Grem volit! bomo zato mlada dekleta in fante povabili tudi v studio, da se bodo v živo srečali z ljudmi, ki so prepričani, da so pravi, da zasedejo funkcijo predsednika države. A ne bodo se "soočali", ampak se bodo mladi v živo pogovarjali s posamičnimi kandidati za predsednika države. Na svoj način in o temah, ki zanimajo njih. Dogodek bo 17. oktobra ob 20. uri v živo, spremljali ga boste na MMC-ju in Facebooku.

Mladi želijo govoriti o temah in težavah, ki se njim zdijo pomembne, za njihovo življenje in prihodnost. In ne smejo izgubiti svoje pomembnosti in glasu, ne v javnosti, ne v medijih. Mi jim dajemo prostor.

Mlade je intervjuvala MMC-jeva novinarka Polona Brajkovec, Video: Maja Ikanović in Dunja Danial, MMC