Drži, da se je Siriza zaradi tega razklala in da so se od nje odcepili tisti, ki so ostali zvesti prvotnemu programu te stranke. Novo stranko so ustanovili z obljubo, da bodo spoštovali voljo grških volivcev, izraženo na hitro sklicanem referendumu v začetku julija. Spomnimo, več kot 61 odstotkov ljudi, kar je več kot prepričljiva večina, je glasovalo proti predlaganim ukrepom tako imenovanega varčevanja. Cipras, ki je sklical ta referendum, pa je le nekaj dni pozneje voljo ljudi pomendral in pod pritiski Evropske unije popolnoma kapituliral. Zaradi tega se je dokončno razšel z nekaterimi sodelavci, ki niso prenehali verjeti v to, da mora v demokraciji imeti oblast ljudstvo. In ki še vedno vztrajajo, da je treba njegovo voljo spoštovati.

Težava je le v tem, da ima Lafazanisova Narodna enotnost glede na predvolilne raziskave javnega mnenja zelo nizko podporo, komaj zadostno za vstop v parlament. Glavni boj pred tokratnimi volitvami se tako bije med strankama, ki se na rezultat referenduma ne ozirata. Kako se je lahko zgodilo to, da so grški volivci, ki so pred dvema mesecema in pol odločno glasovali proti, tako kot jih je pozival in opogumljal Cipras, zdaj pripravljeni podpreti tega istega Ciprasa, ki je samo nekaj dni pozneje požrl vse svoje obljube, od njegovega upiranja mednarodnim finančnim silam pa ni ostalo nič?

Nekateri prebivalci Aten, s katerimi se pogovarjam te dni, pravijo, da je s podpisom memoranduma umrlo njihovo upanje. Da so bila poražena njihova pričakovanja, da bo Grčija končala nesmiselno in uničujočo politiko zategovanja pasu. Številni od teh, ki so se odvrnili od Sirize, tako v nedeljo sploh ne bodo šli na volitve. Nekateri bodo volili Lafazanisa - a teh je premalo, da bi Narodna enotnost lahko dobila večji vpliv na grško politiko. Tretji pa bodo kljub vsemu znova volili Ciprasa. Razlog je preprost in pragmatičen: glede na veliko izenačenost obeh največjih strank, vsaj sodeč po javnomnenjskih raziskavah, bi glas proti Ciprasu pomenil glas za Novo demokracijo. Odločili se bodo torej za manjše zlo.

Vse skupaj je zelo podobno julijskemu referendumu. Ne glede na izid glasovanja bo v ponedeljek ostalo vse enako. Glavna razlika je le v tem, da je tokrat to vsem jasno. Pred julijskim referendumom je bilo v ljudeh še živo upanje. Druga pomembna razlika pa je, bodo nasprotniki memoranduma odslej še bolj marginalizirani. Tudi Siriza je namreč postala stranka, v kateri levičarske ideje umirajo.