Če je bila bolezen covid-19, ki je marca udarila v Evropo, najprej zdravstveni, nato pa še širši družbeni šok, bo povirusna realnost z gospodarsko in socialno devastacijo prinesla še šoke druge vrste. In s tem šele prihaja čas bolj merodajne ocene, kako so se države v pomoči prebivalstvu in gospodarstvu odzvale in s tem pripravile na recesijo, ki po globalni ustavitvi življenja ni več vprašanje. Vprašanje je v resnici le še, kakšno krivuljo bo nova velika kriza – eni pravijo najhujša po drugi svetovni vojni – izrisala.

In kar vidimo v Sloveniji v zadnjih tednih, je situacija, ko poroštvene oziroma kreditne sheme še vedno ne delujejo. Nekateri ukrepi so si v medsebojnem nasprotju, za razliko od Nemčije in Avstrije prej uspešni, zdaj pa zelo prizadeti deli gospodarstva ne uspejo priti do denarja. Ampak se izgubljajo v birokratskih labirintih. Ukrepov, ki bi v gospodarstvu hitro presekali likvidnostni krč, je bilo premalo. In zdaj ekonomijo rešujemo sektorsko. Tudi po političnih preferencah? Koliko napovedanih, predvidenih milijard evrov iz paketov pod šifro PKP 1, 2 in 3 bo na koncu ob močno povečanem zadolževanju države prišlo do končnih uporabnikov? Davčnih ukrepov, ki bi delovali takoj, je bilo premalo, nekaj preveč pa bonbonov, ki so nagovarjali določene skupine volilnega telesa.

Vladanje v takšni krizi je težko, težave in tudi napake lahko celo razumemo. Velikokrat politiki ne dobijo druge priložnosti. Janez Janša je v koronadobi dobil tretjo. A če bo nadaljeval s podrejanjem državnega aparata agendi SDS, tviter vojnami z ideološkimi nastavki in večnimi konflikti z družbenimi skupinami, ki niso na njegovi valovni dolžini, bo zapravil tudi to. Politika, ki koalicijske partnerje spreminja v depandanse ene stranke, ima v proporcionalnih sistemih slovenskega tipa vedno svoje meje. Zato ima Janša ob sebi od maskirno-ventilatorskih afer zmasakrirano SMC in notranje razklan Desus. Jeseni, če ne prej, bo prišel trenutek streznitve, najkasneje takrat se bo izrisala še gospodarsko-socialna depresija v vseh razsežnostih. Zrela družba in politika bi se bili v tem času sposobni dogovoriti o izhodni in predvsem razvojni postcovid strategiji, pri nas pa ... Hvala za bone.