RTV Slovenija pripravlja pet TV-programov (tri nacionalne in dva regionalna) in osem RA-programov (tri nacionalne, dva regionalna, dva programa za narodnostne manjšine in en program za tujo javnost), prek MMC zagotavljamo spletne vsebine, pod našim okriljem delujeta dva vrhunska glasbena orkestra, vedno večji delež svojih vsebin prilagajamo za senzorne invalide, vse to je zahtevna naloga. Sredstva pa so skopo odmerjena. Z omejenimi sredstvi se poskušaš narediti največ, kar je v danih okoliščinah mogoče, čeprav se še kako dobro zavedaš, da številni tega ne bodo dobro sprejeli, kaj šele poskušali razumeti.

Kritike pogosto letijo na ponovitve v poletni programski shemi. Poleti v televizijskem programu »ugasnejo« mnoge oddaje, nadomestijo jih ponovitve iz naftalina ali le prejšnjega leta. In ne le na televiziji, tudi na radiu poleti bolj ali manj z veseljem poslušamo kopico zanimivih razgovorov, posnetih v bolj hladnih mesecih. In hitro se najdejo taki, ki jim gre v nos, da RTV-prispevek ostane tudi čez poletje enak.

Naj jasno povem: z RTV-prispevkom vsi zavezanci plačujemo večji del delovanja javne radiotelevizije, in ne zgolj predvajanja posameznih oddaj, ki so v določenem terminu na sporedu. Nikjer na svetu se ta parafiskalna dajatev med letom ne spreminja. In povsod po Evropi javne televizije poleti občutno zmanjšajo produkcijo oddaj in prilagodijo programsko shemo.

Žal tega pri nas mnogi, ki delovanje RTV primerjajo s komercialnimi televizijami, ne razumejo, pri tem pa mirno pozabljajo, da tudi za komercialne televizije plačujejo vsak mesec v letu enak »prispevek«, le da se imenuje naročnina oziroma plačilo kabelske retransmisije. In kabelski operaterji (ali pa televizije) poleti niso znižali cen paketov, čeprav so tudi komercialne postaje zmanjšale obseg lastnih programov in obilno ponavljale filme. Morda ne poznate podatka, da z zakupom paketov pri kabelskih operaterjih tudi komercialnim televizijam čez poletje plačujete okoli 8 EUR na mesec (se pravi za POP TV, Kanal A, Planet TV in Sportklub …).

Zakaj torej RTV spremeni običajno programsko shemo? Iz dveh razlogov. Prvi je, da se število gledalcev čez poletje zmanjša. Graf zelo nazorno prikazuje, kako niha število gledalcev glede na mesece v letu. Če je, recimo, decembra pred zasloni TV Slovenija 1 in 2 povprečno 6,3 odstotka gledalcev, jih je avgusta le 2,6 odstotka, se pravi zgolj 40 odstotkov od tistih, ki nas spremljajo v zimskih mesecih. Torej bi bila precejšnja verjetnost, da bi neko kakovostno oziroma premierno oddajo ali film zamudilo skoraj 60 odstotkov potencialnih gledalcev. Kakšen smisel bi torej to imelo?

Drugi razlog za drugačno programsko shemo poleti pa leži tudi v pravičnosti razporeditve dela. Tudi ustvarjalci TV- in RA-programov programov so samo ljudje, ki potrebujejo oddih. Ni vsako delo na RTV stresno, nastopanje in izvedba prenosov v živo pa gotovo je, saj ne sme priti do nobene napake. Kot vsi zaposleni pa imajo tudi avtorji oddaj, voditelji, tehnične ekipe in drugi radijski in televizijski delavci pravico do oddiha. Že slišim predloge, naj se delo porazdeli skozi celo leto. Za avtorje, ki so nosilci oddaj, je to v osnovi nemogoče. Druge bi lahko prerazporedili, vendar RTV nima zadosti osebja, da bi to lahko naredili. Pravzaprav je obratno. TV produkcija opravi ogromno snemanj ob koncu leta in v zimski sezoni, ko so na vrsti smučarske tekme. Naj vas spomnimo, kaj vse smo izvedli v marcu letos. Prenašali smo smučanja iz Kranjske Gore, 4 oddaje Slovenski pozdrav iz Begunj, 4 prenose nogometnih tekem državnega prvenstva, 4 prenose rokometnih tekem državnega prvenstva, polete v Planici in posneli Festival Jazza. In to ob vseh rednih tedenskih studijskih oddajah. Marca zaposleni v produkciji TV Slovenija skoraj niso videli svojih družin ali domov, zato so del teh ur izkoristili v juliju in avgustu. A ne vsi! Vsako soboto smo tudi med počitnicami prenašali vsaj eno nogometno tekmo. Kot druge državne proslave smo tudi proslavo ob 100. obletnici priključitve Prekmurja k matični domovini prenašali v živo iz Beltincev, poleg tega pa smo spremljali tudi široko dogajanje okoli tega velikega dogodka. Posneli smo 10 festivalnih prireditev po celi Sloveniji. Torej presežka ljudi, ki bi vskočili poleti, nimamo, ljudem pa moramo omogočiti pogosto prepotrebni oddih. Mislim, da smo tudi odlično pripravili prenose in spremljevalni program ob kolesarski dirki Tour de France. Žal brez Rogliča, ki si je tudi vzel zasluženi dopust, da si opomore in malo posveti družini. In potem, upam, poln moči zmaga na Vuelti!

Vedeti je tudi treba, da je včasih treba kakšno oddajo, ki sicer potem poteka dnevno ali tedensko, pripravljati precej vnaprej. Za ustvarjanje idej sta potrebna sveža glava in mirno ozračje za premlevanje zamisli s sodelavci.

Nikakor pa naši studii poleti niso bili prazni. V njih smo posneli zelo veliko oddaj za otroke, kajti tudi otroci so prosti samo med počitnicami.

Da v poletni shemi prekinemo s popoldanskimi pogovornimi oddajami, je razlog tudi to, da so naši morebitni sogovorniki na počitnicah in jih ni mogoče dobiti v studio. V Odmevih ni bilo opaziti, koliko truda je bilo treba, da so ustvarjalci našli ustrezne sogovornike. Tudi politiki, pa gospodarstveniki, znanstveniki, vsi gredo poleti na dopust. Pa vendar smo redno pripravljali 3 ure informativnih oddaj dnevno. V poletnih mesecih ste lahko tudi vsak dan spremljali Poletno sceno. In verjemite, da pripraviti prispevke s tako številnih prizorišč nikakor ni mačji kašelj. Ker nekateri radi primerjajo TV Slovenijo s komercialnimi televizijami: Ali morda veste, koliko lastne produkcije so imeli v tem času?

Noben direktor RA ali TV si ne želi spremljati, kako od sredine junija počasi ugašajo kakovostne oddaje in jih zamenjujejo ponovitve, vendar je to naša realnost. Žal to sovpada s tem, da skušamo politiko prepričati, da že za takšen, poleti »oskubljen« program nimamo več denarja, ker pač ni rezerv, zaposleni pa morajo tudi biti primerno plačani. To s prispevkom 12,75 evra, ki je nespremenjen od leta 2012, v prihodnje ne bo več mogoče. Zelo možen pa je nek drug scenarij: če RTV Slovenija ne bo zagotovljen ustrezni sistem financiranja, je prav mogoče, da tudi redni program čez leto ne bo dosti boljši, kot je poleti.