V svetovni trgovini z mlekom, ki letno znaša 540 milijard evrov Irska, ta zeleni travnati otok zaseda kar devet odstotkov. Z mlekom se ukvarja 17 tisoč kmetov, v povprečju imajo 70 krav in malo več kot 40 ha pašnikov. 48 odstotkov irskih kmetov je mlajših od 50 let.

Irski kmetijski minister Coveney, menda je kandidat za novega predsednika vlade, pravi, da je njegov, tudi osebni izziv, da Irska do leta 2020 na trajnostni način še bolj izkoristi svoje naravne danosti.

Načrt za »žetev« 2020 je tako že popolnoma jasen. 50 odstotkov več mleka in 20 odstotkov več ekološke irske govedine, ki že danes slovi po vsem svetu. In med svetovnimi trgi je trenutno za Irce zagotovo med najzanimivejšimi Kitajska.

Trava, še doda Coveney, je tudi stabilizator cen mleka in daje možnost, da smo konkurenčni na svetovnem trgu.

Slovenija ima sicer pol manj prebivalcev kot Irska, leži na drugem koncu Evrope, vendar je po odstotku travinja takoj za Irsko in Švico.

Imamo okrog 70 odstotkov travnikov in pašnikov, ki pa se iz leta v leto bolj zaraščajo in se spreminjajo v gozd.

In ko minister Coveney z zanosom razlaga načrte svoje države, ki se bodo zagotovo uresničili, ker za tem stojijo naravne danosti in ljudje s pogumom, si res želim, da bi ga ta trenutek slišali tudi v Sloveniji.

Zakaj Slovenija ne izvaža trave (beri mleka) na svetovne trge kot Irska?

Zakaj slovenska govedina ne slovi povsod po svetu?

Zakaj imajo Kitajci v trgovinah na razpolago irsko, in ne slovenskega ekološkega mleka?

Zakaj Slovenija ne more pridelati hrane niti zase, kaj šele za Kitajce, in zakaj Irci to lahko?

Pa gre pravzaprav samo za travo na travnikih z dodano vrednostjo in pravo idejo, kako to izpeljati.

P. s:
Irska načrtuje, da bo z žetvijo 2020" ustvarila vsaj 10 tisoč novih zelenih delovnih mest, kmetje med drugim celo že merijo ogljične odtise svojih kmetij, pri vsem tem jim vlada stojo ob strani!