Vrhunec smo spremljali v petek pozno zvečer in v soboto zgodaj zjutraj, ko se je ponovila drama z zadnjega, izrednega kongresa ZKJ-ja v Beogradu januarja 1990, ko je slovenska delegacija odkorakala iz dvorane kongresnega centra Sava; tokrat je dvorano na Brdu zapustila premierka Alenka Bratušek, zmagovalec zaprte nočne seje Janković jo je pospremil z narejeno zaskrbljenim in žalostnim obrazom, ki nas je nehote popeljal v maj 1980, ko je bila žalost v tedanji državi malodane zapovedana.

Že naslednji hip si je šef Pozitivne Slovenije ponovno nadel svojo prepoznavno masko z razponom od prešernega smeha do smeha iz zadrege ali poniglavega posmehovanja. Zmagoslavje! Tudi za ceno tega, da državo dokončno vzame hudič! Spet prvi na vasi, morda spet prvi v Deželi. Spet nedotakljiv, nikoli ničesar kriv, vedno na strani zakona, vedno korak pred zasledovalci.

Njegovi botri in podporniki so obnemeli. Sami ugledni meščani, ki so pred "usodnimi" volitvami naposled našli pravega gospodarja prstanov, ki jim bo podporo gotovo tudi poplačal, tako ali drugače, temu s službo za sina, za hčerko ali soprogo, drugemu z razkošnim stanovanjem ali z nadstandardno oskrbo in gratis vozovnico, tretjemu z gradbenimi in drugimi posli ali z ohranjanjem političnega vpliva v državi. A zdaj jim je ušel z vajeti, kar pomeni, da krivda za poglabljanje agonije v državi definitivno prehaja nanje. Nič ne pomaga, če ob prazniku OF-a v Stožicah botri gledajo v tla, ko se rokujejo z njim, in da starosta demokracije svojo nekritično podporo zdaj opravičuje s slabim delom vlade, naša tako opevana demokracija je doživela fiasko, ki bi ga mirno lahko primerjali z znanim dogodkom v eni izmed evropskih držav malo pred drugo svetovno vojno.

Ključno vlogo pri Jankovićevi ponovni inavguraciji so, žal, odigrali mediji. Slovenija je po njihovi zaslugi vsaj dva tedna živela v izrednih razmerah, državljani smo bili do sobote njegovi talci. In to ne prvikrat. "Svojo odločitev bom sporočil čez en mesec. Čez dva tedna. Čez tri dni. Jutri." - Zaboga, pa kdo je Janković? Predsednik vlade, predsednik republike, predsednik edine stranke? Zakaj se je lani sploh umaknil s položaja predsednika stranke? Ker mu je zaradi ugotovitev KPK-ja postalo prevroče. Zdaj, ko je KPK mrtev, je spet dobil krila. In na račun KPK-ja na Brdu izrekel nekaj krepkih. Kako pravijo Srbi? "Na mrtvega volka se tudi zajec poščije."

A mediji potrpežljivo čakajo na vsako njegovo besedo, poglabljajo nevrotično stanje, ker se stvar odlično prodaja. Ob tresljajih stranke, ki razpada, so dneve in dneve tresli ves gozd! Nobene kritične distance, televizijske postaje v nedogled ponavljajo njegove besede in geste, posnetke poljubljanja z Bratuškovo. Čakajo ponižno, zunaj, pred vrati dvorane na Brdu, kot bi bili njegovi uslužbenci. Javna radiotelevizija se je v soboto odločila za posebno oddajo, izredne Odmeve. Le kaj je bilo tako izrednega oziroma izjemnega! Gospod pa je triumfiral. On ve, kako se je treba promovirati, sploh zdaj, pred volitvami. Ve, kaj je psihologija množic. Pravi mesija.

Pred nedavnim smo lahko prebrali, kdo vse je od mesta Ljubljana dobil socialna stanovanja. Kopica ljudi z javne scene, ki niso ravno reveži brez hiš in stanovanj. Med prosilci za stanovanje je bil tudi človek iz naše hiše, nepogrešljiv programski ustvarjalec, skromen in tih. Ima nezaposleno ženo in dva predšolska otroka. Vlogo mu je MOL zavrnil. Ker poseduje nepremičnino. V resnici je to nič več kot mala podrtija, kjer ne moreš prebivati, lahko pa se tja umakneš pred dežjem. Vrednost nepremičnine po Gursu: 910 evrov, izračunan davek: 3,54 evra!

Janković. Pravi, pristen levičar starega kova. Ki prepeva Hej, brigade. Ki forsira bogate in vplivne. In ne mara revežev.