Stopimo korak nazaj in se pozabavajmo s temeljnimi kategorijami civilizacije. Filozofi ne vedo, kaj je bit, psihologi ne vedo, kaj je zavest, umetniki ne vedo, kaj je umetnost, biologi ne vedo, kaj je življenje, in tako naprej. Knjižnice smo si napolnili s knjigami o tem in onem. V sredini vsega našega znanja in védenja pa je velika črna luknja!
In kaj je tisto, česar ne poznajo ekonomisti? Vrednosti! Poznajo cene vsega pa vrednosti ničesar. Vrednost je nespoznavna v ekonomiji, nekakšna ekonomska transcendenca. Je kot Bog, ki ga nihče ne pozna.
Nihče torej ne ve, koliko so stvari v resnici vredne. Nihče ne ve, koliko je vredno takšno ali drugačno delo. Lahko seveda rečemo, da je delo tega ali onega vredno toliko in toliko, ker mu je na trgu nekdo toliko in toliko pripravljen plačati zanj. Ampak od kod temu drugemu denar? Prav tako iz neke dejavnosti. Za katero mu nekdo tretji pač plača toliko in toliko. Tole bi seveda lahko nadaljevali v neskončnost. Nihče ne ve, koliko je vreden denar, nihče ne ve, koliko so v resnici vredna Vegradova stanovanja v Šiški in podobno.
Kriza v kateri smo, je dokaz, da stvari imajo inherentno vrednost. Vrednost kot ekonomska transcendenca je! Ker je nismo pripoznali, ker je ne poznamo, ker se ji nismo priklonili, imamo 'gospodarska dogajanja', skratka krizo. Na kaj vas tole spominja? Ja, prav na biblični Božji srd. Ker ljudje ne pripoznavamo transcendence (tiste ta prave!), se nam »dogaja življenje« z nasploh vsemi življenjskimi krizami.
In če peljemo tole linijo naprej, kaj dobimo? Življenje z vsemi krizami je dokaz, da bit, transcendentalna, nespoznavna, je! Da smo v svojem bistvu brezčasni. In kaj nisem s tem ravnokar napisal, da sta Bog in bit eno in isto? Je tole malo far out? Pa pustimo to za kdaj drugič in ostanimo na Zemlji.
Ker je vrednost stvari transcendentalna in torej nespoznavna, je mogoče reči, da se bo 'ekonomija' nadaljevala. V tej ali oni obliki bodo vedno obdobja kriz in prosperitete. Ni mogoče vzpostaviti popolnega ekonomskega sistema. Takšnega torej, ki bo zaključil ekonomsko zgodovino.
Ampak kakšne ideje o tem, kako bi stvari postavili malce drugače, pa le lahko imamo. Ampak o tem naslednjič.