In poglejmo, kako je s Švico od največje svetovne morije do danes: blaginja, raj na Zemlji, država, ki se ji ob vsem njenem egoizmu, koristoljubju in nacionalizmu ne skrivi las na glavi.

Nasprotno, je najbrž najbolj poželena politično-ekonomsko-teritorialna destinacija na svetu. In kako je to mogoče? Ne samo zaradi lepih gora, ampak ker tam vse štima, ker so njeni proizvodi eni najbolj konkurenčnih na svetu. Pustimo zdaj geopolitične ali finančne interese, ki hranijo Švico (zaradi geopolitike bi lahko še bolj cvetela Slovenija), dejstvo je, da Švicarji dobro delajo in držijo skupaj. Ker vejo, da brez upoštevanja svojega sodržavljana ni koristi tudi za tebe samega.

Vzrok za njihov uspeh je, da je lastništvo podjetij v funkciji kakovostne proizvodnje, od katere imajo korist mnogi, ne pa zgolj, kako si bodo nekateri posamezniki nabasali žepe, tudi če za to sejejo nesrečo. Kot se je to zgodilo pri nas. Konkurenčna proizvodnja, ki prinaša denar posameznikom in skupnosti, torej ni stvar neusmiljenega okoriščanja enega človeka in njegove bande, je aktivnost, ki temelji na zavesti, da bo šlo tebi dobro, če bodo imeli od tega kaj tudi drugi.

Švicarji imajo radi domovino. In kaj pomeni ljubiti domovino? Pomeni imeti do svojih ljudi na svojem teritoriju tak odnos, kot ga poznamo iz uspešne seksualne relacije: tvoj užitek je od užitka partnerja. Zato če sodržavljanom za svojo korist škoduješ, je to sovraštvo do domovine.