Prav tako se Smith precej druži z Arthurjem Dantom. Danto je avtor ene najbolj znanih teorij o koncu umetnosti. Smith poroča, da je Danto hudo bolan.
Smith je obiskal Ljubljano, ker je v slovenščini izšla njegova knjiga Sodobna umetnost in sodobnost. Smith je tisti umetnostni zgodovinar in teoretik, ki se kar najbolj ukvarja s sodobno umetnostjo kot pojmom in prakso. Smith sodobno umetnost predvsem klasificira, opisuje, spremlja, opredeljuje.

Kar je zabavalo vašega kolumnista in kar bo zabavalo vas, je, da Smith skupaj z vašim priljubljenim kolumnistom ugotavlja, da gre v primeru Koonsa, Hirsta in druščine za trivialne umetnosti. V daljšem pogovoru za TV Slovenija celo pravi, da je večina sodobne umetnosti trivialne. Kjer se pa vendarle razidemo, je vprašanje kompleksnosti. Smith s tem v zvezi omenja konceptualizem in njegove izpeljanke. Govori o umetniških izdelkih, kjer je kompleksna ideja predstavljena na enostaven (singularen?) način.

Vašega kolumnista v nasprotju s Smithom ne zanima vprašanje, kako kompleksna ideja se skriva za nekim izdelkom. To vprašanje je lažno. Ideje žarijo skozi umetniške izdelke, če rečemo skupaj s Heglom. Če so izdelki trivialni, morajo biti trivialne tudi domislice, ki jih poganjajo.

Po Smithu je, recimo, tudi zgodnji Damien Hirst (vsaj malo) kompleksen.
Kaj pravi o tem vaš najljubši kolumnist? Zgodnji Hirst je po mnenju vašega kolumnista ravno toliko kompleksen kot zgodnja Madonna. Tudi Madonna je svojo kariero verjetno začela po 'alternativnih' luknjah in mogoče kdaj zgodaj imela tudi kakšen komad, ki je bil v glasbenem smislu kaj več kot Kuža pazi. Smith ima tule podobno težavo kot številni drugi teoretiki: seveda je Jasmina Cibic žanrsko nekaj drugega kot Damien Hirst in spet je Mladen Stilinović nekaj tretjega. Delujejo tudi v povsem različnih razmerah in na različen način. (To je tisto, kar Smith opazi.) Kar povezuje izdelke vseh teh ustvarjalcev, je preprosto dejstvo, da so trivialni. (V tem delu Smith ni jasen.)

Kot pragmatičen in praktičen Anglosas je Smith v glavnem razumljiv, dostopen in mestoma celo zabaven. Nekaj drugega so kontinentalni teoretiki, heh.

P. S. @Sisoruen: Lepo, da si zaznal povezavo med kolumnama O svobodi in Blomkamp. Zavedam se, da bo povezavo marsikdo bral kot kontradikcijo, kot si izpostavil tudi sam. Sam bi rekel, da gre kolumni brati kot komplementarni.