Kakor koli, na »poti« dobi »učence«. Gump poleg tega, da teče … in teče … in teče …, nič kaj dosti ne govori. In »učenci« verjamejo, da ima Gump »sporočilo«. Da ima rešitev, da pozna odgovore.

Forest Gump je lik, ki ni preveč pameten, pravzaprav je podpovprečno inteligenten. Ampak se vseeno velikokrat ob pravem času znajde na pravem mestu. Še njegovo igranje pingponga kaže na to. Njegov lopar kot da se slučajno ob pravem času znajde na pravem mestu.

Gledalci vemo, da je Forrest Gump povsem prazen. Izpraznjen kakršne koli vednosti, znanja. »Učenci«, ki jih nabere med tekom, tega ne vedo. Njegovemu teku dodajajo mistične lastnosti, teku dodajajo transcendenco, teku dodajajo tekst. Bistvo Gumpovega teka je kon-tekst! Mislijo si, da tam nekaj že mora biti, človek je pretekel celo Ameriko! In oni so tekli z njim! »Učenci« ne vedo, da »tam« ničesar ni. Ne vedo, da gre samo za tek.

Jeff Koons je veliko ime »sodobne umetnosti«. Začel je v osemdesetih in je verjetno drugi »najbogatejši živeči umetnik«. (Uganite, kdo je prvi!) Poznamo ga po povečanih, ojačanih, amplificiranih zajcih, porcelanastem Michaelu Jacksonu, disneyjevskih slikah in podobni krami.

Njegovi zagovorniki (»učenci«?) govorijo o ironiji, s katero da so opremljena njegova dela. Za kontekst gre, pravijo. Zagovorniki torej radi »nakladajo« pomene na njegove povsem običajne izdelke industrijske umetnosti. Radi dodajajo transcendenco … vsaj malo, majčkeno tistega »nekaj več«.

Ampak Koons pravi, da ni nobene zevi med manifestnim in zaznanim. Nobene ironije ni, pravi. To, kar vidiš, je to. Ničesar »višjega« ni. Tole povzemam po Wikipediji, vir ni naveden.

Koons ima prav. Dejstvo, da je povsem prazen, ga postavi vzporedno z … Michaelom Jacksonom.

Ali je kdo kdaj Michaelu Jacksonu »dodajal« pomene, tekst? Verjetno ne. Vidite, v muziki so te stvari (še vedno) precej jasne. Vsi vemo, da je (bil) Jackson izvrsten zabavljač, kralj popa. Natanko to. Le zakaj se to »dodajanje teksta« prakticira v »sodobni umetnosti«? Zakaj Koonsovi zagovorniki Koonsu ne verjamejo?

Če Koonsu, Hirstu, Beuysu, Duchampu odvzamemo »tekst« in te reči pogledamo, take kot so, se vse tole sesede v škatlo, na kateri piše trivialna umetnost. Ampak »industrija«, ki se ji reče »sodobna umetnost«, si tega pač ne more privoščiti. Prav »tekst« je tisto, kar vzdržuje cene ali pomene teh izdelkov na potrebnih višinah.