Velikih številk si navadni smrtniki niti ne predstavljajo, zato napravimo nazorno primerjavo. Vlada se je pred tedni dogovorila s sindikati javnega sektorja, da zaposlenim po vsej državi zniža zaslužke, s čimer bo letos državna blagajna prihranila 108 milijonov. Nižje bodo plače, manj bo vplačil v dodatno pokojninsko zavarovanje. Ne eni strani torej boleče rezanje v standard množice zaposlenih, na drugi pa lahkotni poskok stomilijonskih stroškov v primeru Teš 6.

A presenetljiva je ta vdanost, ta nezainteresiranost nad tako flagrantnim izpuhtevanjem državnega denarja.

Pričakovali bi vsaj nastop protikorupcijske komisije, ki se je pred dnevi podrobno ukvarjala z zaslužkom dobrega milijona izraelskega kirurga, ki v kliničnem centru z operacijami rešuje otroška življenja. Kaj pa je KPK do zdaj storil v zadevi Teš 6?

Pred letom je komisija objavila vmesno poročilo, ki je bilo porazno, ugotovila je namreč politične in lobistične vplive, korupcijo in nasprotje interesov. Toda vmes je minilo petnajst mesecev, protikorupcijska komisija, ki je med drugim natančno obravnavala celo sporno zaposlitev poslančevega sina, pa o Teš 6 ni sprejela nobenega poročila več, kaj šele, da bi proučila zadevo v celoti in objavila zaključno poročilo.

Najbolj eklatantna koruptivnost in po višini skoraj poldrugo milijardo vredna investicija ni predmet njenega promptnega pregleda.

Bi v tej apatiji kdo lahko kaj storil? Seveda, lani je skupina nasprotnikov gradnje Teš 6 zbirala podpise za razpis referenduma o gradnji megalomanske termoelektrarne. Podpise je prispevalo manj kot 2.500 državljanov, ki so presodili, da to zadeva tudi njih. Večini pa je bilo vseeno. Ko bi tedaj državljani podprli referendumsko iniciativo in glasovali proti sporni netransparentni investiciji, bi prihranili vsoto, veliko večjo, kot znašajo predvideni vladni rezi v plače javnega sektorja.

Referendumi so orožje ljudstva, vprašanje pa je, kdaj bo ljudstvo to tudi spoznalo.