Da je referendumsko vprašanje nejasno, saj večina Grkov vsebine predlaganih ukrepov ne pozna, danes niti ni pomembno. Sporočilo bo politično. Prihodnost pa je v vsakem primeru negotova.

Dve slabi možnosti
Pred volivci sta dve slabi možnosti, izid pa bo odvisen od tega, ali jih bo pri glasovanju vodil obup in upor proti tako imenovani varčevalni politiki, ki jih spravlja v vse slabši položaj, ali pa strah pred negativnimi posledicami njene zavrnitve.

Evropska unija si nikakor ne želi prve možnosti. Predstavniki grške vlade sicer zatrjujejo, da bi v primeru zavrnitve predlaganih ukrepov Atene z mednarodnimi posojilodajalci precej kmalu sklenile dogovor, drugačen od dozdajšnjih, in da Grčija ne bi izstopila iz evra. Morda. A glede na zaostrovanja v zadnjih dneh in javne izjave uradnih predstavnikov Unije se zdi v tem primeru grški izstop iz evra vse verjetnejši scenarij.

Kako bo Unija zagotovila, da Grčiji ne bi sledila še katera druga država? Kako se bo v tem kontekstu soočila z britanskim referendumom o izstopu iz Evropske unije? V času vojn na evropskem vzhodu in jugu ter naraščajočih pritiskov migrantov, se Unija, namesto da bi iskala rešitve teh težav, ukvarja sama s sabo in s svojim lastnim obstankom.

Grčija po Sirizi
A tudi če se zgodi druga možnost, da torej Grki popustijo pritiskom Bruslja in varčevalni program podprejo, to nikakor ne pomeni, da si lahko evropski voditelji oddahnejo. Glas ZA bi resda pomenil nezaupnico levo usmerjeni, v Evropi nezaželeni vladi Aleksisa Ciprasa, njen odstop in nove predčasne volitve.

Na njih pa se lahko zgodi kar koli: še prepričljivejša zmaga Sirize kot na januarskih volitvah ali pa njen poraz in zmaga opozicije. Pri čemer pa opozicija ne bo nujno tista, ki ji jo želi evropska desnica. Edina pomembnejša stranka, ki ji Grki v zadnjih letih še niso dali priložnosti za vladanje, je neonacistična Zlata zora. V zdajšnji sestavi parlamenta je to tretja največja stranka v Grčiji.

Noben izid tako ne ponuja boljšega jutri.

Iz Aten