In še in še bi lahko našteval. Toda eno so besede, drugo dejanja. Še posebej, če gre za vodstvo ljubljanskega prvoligaša, ki ga je popolnoma privatiziral mož, ki ves čas poskuša "naivneže" s kar dobro znanimi, vendar neprimernimi primeri iz angleškega prvoligaškega tekmovanja prepričevati, da vedno ravna prav in da je dobesedno brezgrešen.

Po opravljenem delu na derbiju v Mariboru mi je Bojan Prašnikar dejal: "Luko bodo kmalu odstavili, čeprav ni nič kriv!" Priznam, nisem mu popolnoma verjel.

Pa se je res zgodilo. Zelo hitro. Osebno Luko poznam praktično od rojstva in podpišem, da gre danes za odgovornega moža, ki svoje delo jemlje zelo, zelo resno. In danes verjamem, da je razočaran, in to upravičeno. Strinjam se s tistimi, ki so ob prestopu Luke iz Domžal v Ljubljano, trdili, da je prehitro, da ima premalo izkušanj za Olimpijo in še posebej za Mandarića in ljudi okrog njega. Če bi bil njegov svetovalec, bi mu zagotovo svetoval, da Stojić na obračunu z Rudarjem ne sme na klop, tudi za ceno odhoda. Toda Luka spoštuje nadrejene, je lepo vzgojen, ne preklinja, se ne krega ... In čeprav je za ta vzdevek po moje še malce premlad, je pravi džentelmen. Trdno sem prepričan, da je prav malo "Elsnerja" v današnji Olimpiji. Morda se je najbolje opisal kar sam, ko je dejal, da je bil v preteklosti preprosto kar preveč naiven.

Gospod Mandarić (asistent Stojić) je odpustil Elsnerja, Vanolija, Nikolića, Pušnika. Mandarić je odpustil tudi športnega direktorja Protego in povabil nazaj starega znanca Stojića. Očitno Protega ni znal "trgovati" tako kot Stojić, ki je v letošnjem zadnjem prestopnem roku odpustil (beri: prodal) deset igralcev, pripeljal (beri: kupil) devet novih. Protega je bil očitno "moteč element". Stojić očitno lahko počne, kar hoče in se pogostokrat vede tako, kot da se je ljubljanski nogomet začel z njim. Pa ne samo Stojić, tako se pogosto, vendar bistveno bolj elegantno vede tudi Mandarić.

Razumem vsakega predsednika, da si želi na eni strani športnih uspehov in na drugi zaslužka. Trdno sem prepričan, da Mandarić v Ljubljani pretirava. Vse bolj očitno je, da ne pozna slovenskih razmer, in očitno se ne zaveda, da denar v življenju le ni vse. Nekaj, čeprav je lahko malo, je tudi človekov ponos. Tega Mandarić, razen pri sebi, očitno ne pozna.

Trgovanje je ena od velikih težav današnje Olimpije. Praktično sta Mandarić in Stojić prodala vse, kar se je dalo prodati. Druga, po moje še večja težava, pa je vloga doma (mislim širše od Ljubljane) vzgojenih igralcev. Odšli so Šporar, Zajc, Delamea, Jović, Fink, odpisan je Kronaveter in še bi lahko našteval. Nikomur še na kraj pameti ni prišlo, da mora biti v slovenskem okolju okostje domače, potem pa pride na vrsto svetovna "trgovina".

Priznam, da me je presenetil tudi Marijan Pušnik. Ne, da se je vrnil k Olimpiji (je kakovosten in izkušen trener), temveč da se je vrnil k ljudem, ki so ga hitro odpisali. Mislim predvsem na Mandarića, ki je v sporu s Stojićem žrtvoval Pušnika. Očitno je tudi v tem primeru svoje odigrala ponudba, ki je Pušnik ni hotel odkloniti. Upam, da je vsaj postal najdražji trener Olimpije in da bo res storil, kar je obljubil: "Sem popolnoma samostojen in če se bo kdo vmešaval v moje delo, bom takoj odšel!"

Olimpija je odprla nov list v svoji zgodovinski knjigi. Naslov: Po Elsnerju Pušnik! Če bi imel pravico, pa je na srečo nimam, bi na spodnji rob, na ta novi list rahlo napisal tudi vprašanje: "Kdaj bosta odšla Mandarić in Stojić?" Pa si tega res ne želim. Vsaj za zdaj! Zakaj? O tem kdaj drugič!