Da je za predsednika KPK-ja izbran kandidat, ki je še nekaj ur pred imenovanjem bil član PS-ja, povzročilo take odzive (pozivi k odstopu novega predsednika, odstop namestnikov, očitki o netransparentnosti izbirnega postopka), se lahko čudijo le politiki.

Kaj članstvo v stranki na takšnem mestu v resnici pomeni? Ker so mesto vodje komisije primerjali s sodniško funkcijo, smo preverili prav na vrhu. Trenutni predsednik ustavnega sodišča Miroslav Mozetič je ne samo nekdanji član stranke, temveč tudi nekdanji poslanec Slovenskih krščanskih demokratov. Tudi med drugimi sedanjimi in nekdanjimi ustavnimi sodniki najdemo precej politično aktivnih.

Toda protikorupcijska komisija ima v slovenski družbi posebno mesto. Ustavna pravica biti politično opredeljen je (naj se sliši še tako bogokletno) ob ravni politične kulture in vpletenosti politike v sistemsko korupcijo, podrejena pričakovanju državljanov, da je protikorupcijska komisija politično neoporečna in da jo vodijo ljudje z največjo mero integritete, moralnih načel ter neodvisnosti.

Zato mora biti vrhunsko voden celoten postopek izbire, od sestave izbirne komisije, prek vodenja postopka na izbirni komisiji do sprejemanja odločitve na ravni predsednika države. Vrsta dejstev kaže, da ta postopek ni bil vrhunski. DZ je v komisijo ponudil dva kandidata, enega iz PS-ja, drugega iz SDS-a, torej strank, katerih vodje so obremenjeni s poročili KPK-ja. Izbran je bil PS. Vlada je v nasprotju s prejšnjo komisijo, leta 2010, ko je bila v komisiji profesorica s fakultete brez političnega pedigreja, imenovala vladno funkcionarko.

Izbirna komisija trdi, da je delovala v skladu z zakonom in ustavo. Vprašanje pa je, ali je pri izbiri tako pomembnega senata, kot je senat KPK-ja, to dovolj. Je dovolj zgolj uradniško izvajanje zakonodaje ali pa je dolžnost take komisije, da ima pogum premisliti okoliščine, ki lahko vplivajo na ugled tako pomembnega instituta. Si je, ko je predlagala le enega kandidata med desetimi, vzela preširoke pristojnosti?

In še zadnji, a najpomembnejši: predsednik države. Si je vzel preozke pristojnosti? Kljub izraženemu dvomu je formalistično kandidata imenoval. Njegov dvom, ki ga je pozneje sicer zmanjšal s tem, ko je dejal, da sprejema odgovornost za imenovanje, je zaupanje v komisijo vnaprej dodatno povečal.
Pri celotnem zapletu tako seveda ni problem Boris Štefanec kot oseba, vprašljiva ni niti njegova pravica do politične opredeljenosti. "Niso problem štefaneci, problem je sistem, ki sploh dopušča štefanece," je zapisala DC43 na TW. Sistem pa so ljudje. Posamezniki, ki lahko zakonodajo izvajajo samo uradniško (tudi šlampasto kdaj in prevečkrat) ali pa jo izvajajo z integriteto in odgovornostjo, ki presega zakonodajne formalizme. Vsi, ki so udeleženi v sistemu izbire senata instituta, kot je KPK, bi morali biti slednji.

KPK je ena od zadnjih institucij, ki uživa zaupanje velikega dela državljanov. Ugled je njeno glavno orožje. Kako ga po tej zmešnjavi lahko obdrži ali še okrepi? Kakšna bo prihodnost te institucije?

Ozadje in stranpota imenovanja ter posledice takšne odločitve za ugled in delo komisije bo voditeljica Tanja Gobec iskala z gosti, med njimi novim predsednikom komisije Borisom Štefancem, notranjim ministrom Gregorjem Virantom, ustavnima pravnikoma Erikom Kerševanom in Cirilom Ribičičem, zadnji je soavtor mnenja o predlogu dopolnitve protikorupcijske zakonodaje, novinarjem Vasjo Jagrom, v tem trenutku pa imajo še vedno odprto vabilo člani razpisne komisije.