Prva: pred 14 dnevi je v DZ-ju z glasom razlike padel koalicijski predlog sprememb zakona o varstvu javnega reda in miru. Vlada vlada brez večine, še bolj pa najbrž skeli zaušnica oholi avtoritarnosti.

Druga: vladno davljenje STA-ja se nadaljuje in prenaša sem, na nacionalno televizijo. Razmere za delo v obeh so nevzdržne, ogrožena so zdravje in življenja ljudi, pravne podlage za neizplačilo zapadlih terjatev od države do STA-ja pa ni. To, mimogrede, kaže tudi izrazito nemoč EU-ja kot institucije, katere Svetu ta čas predseduje Slovenija. Vlada predsedujoče države zaradi neke privatne kaprice cuza tiskovno agencijo, da bi jo izcuzala do bridkega konca, EU pa ne stori ničesar oprijemljivega, da bi se to nehalo, in vlada nonšalantno nadaljuje z igranjem infantilne vloge razrednega bulija.

Vsak odgovoren starš zna poniglavemu frocu postaviti jasne meje, vrhovni vodstveni organ suverene, demokratične države pa vsem na očeh še kar surovo posiljuje institucijo, nujno za minimalno družbeno higieno – tiskovno agencijo, ki zgolj posreduje novice. Vlada, skratka, ubija sla. Pri tem poleg zavržne agresije v obeh primerih najbolj v oči bode njena vulgarna gluma, da ne razume vzroka in posledice. Predstavniki vlade javno žalijo in blatijo prebivalstvo, nakar se čudijo, ko prebivalstvo počno enako.

Da bi se, ubožci, zaščitili, predlagajo popravke zakona iz leta 2006, sklicujoč se na dejstvo, da ga je itak treba popraviti. Že, a nikakor na predlagani način! Ta predlog je simptom. Dejstvo, ki ga je nujno zapopasti, in to takoj, je: tudi STA je simptom, tako ontološki, da se v družbi ne moremo pogovarjati o ničemer, dokler se to stanje ne stabilizira.

Le komu, mislite, to dejstvo najbolj ustreza? Že samo posiljevanje STA-ja bi bil v minimalno civilizirani družbi več kot zadosten razlog za takojšnji odstop te katastrofe od vlade, mi pa to očitno nismo več. Slovenija, čas bo postati Trbovlje.