Z evropskim denarjem ni šale. Foto: EPA
Z evropskim denarjem ni šale. Foto: EPA
Špela Šipek, urednica oddaje Tarča. Foto: MMC/Miloš Ojdanić

Župana Mokronoga je skoraj zadela kap, ko je pred tedni, ko je Evropska komisija izdala osnutek revizijskega poročila, izvedel, da bodo morali vrniti skoraj pol milijona evropskega denarja, ki so ga dobili za gradnjo optičnega omrežja. V projekt so šli skupaj s šestimi občinami, med drugimi tudi z občino Sevnica, ki ji grozi, da bodo morali vrniti več kot milijon evrov. Komisijo je zmotilo, da se je projekt s prvotnih 5,7 milijona povečal na več kot 13. Na prvi pogled klasična balkanska manira, vendar ni tako enostavno.

V Sloveniji so številna območja, kjer zasebniki optike nikoli ne bodo napeljali, zato so za ta območja, tako imenovane bele lise, namenjena evropska sredstva. Občina Mokronog je tako 20. avgusta 2010 sklenila javno naročilo s ceno 5,7 milijona. No, mesec dni pred tem pa je ministrstvo za šolstvo določilo kar trikrat večje število belih lis s 1.000 na približno 3.000. Ker se je število tako povečalo, je občina izvedla dodatno naročilo, kar je vrednost naročila povečala za 141,8 odstotka, to je na 13,8 milijona. Toda Komisija ne pada finte in je jasna, da bi moral »vesten javni naročnik v razpisni dokumentaciji izrecno predvideti možnost spremembe pogojev, v prvotnem povabilu k oddaji ponudb pa bi lahko začel nov postopek oddaje javnega naročila.« Zato Komisija predlaga vračilo 8,1 milijona evrov! Reši jih samo, če nacionalnim organom uspe dokazati, da pred dodelitvijo dodatnih del niso mogli predvideti sprememb okoliščin.
Ni 'heca' z evropskim denarjem.

Medicinski fakulteti v Mariboru grozi, da bo morala vrniti 1,7 milijona, ker so v razpisu podali enako število točk ponudbam, ki so se gibale od 20 do dobrih 30 milijonov. Komisija je jasna: matematičnega čaranja pri metodologiji ne dopuščamo. Cenejši projekt mora dobiti pri razpisu več točk kot dražji.

Ta in še druga dva primera, posodobitev železniške proge Pragersko-Hodoš ter proge Divača-Koper, kjer Komisija očita, da v razpisni komisiji lahko sedijo le člani slovenske inženirske zbornice, kar po njihovem pomeni diskriminacijo tujih inženirjev, je razlog, da je Komisija ustavila plačila 185 milijonov evrov.

Ob teh potencialno izgubljenih milijonih nam grozi dodaten izpad v primerih, ko tečejo visoko tvegani projekti. Teh je po uradnih podatkih vsaj trinajst. Medtem pa projekti »ready to go«, ki imajo vsa potrebna dovoljenja, izvajalce, denar, vse, samo odločbo o dodelitvi evropskih sredstev potrebujejo, pa lahko zasadijo lopate za zgradnjo novih vodovodov, kanalizacij in čistilnih naprav, ne dobijo zelene luči. 34 županov je besnih, ker jim je vladna služba pred kratkim zavrnila 11 projektov, ki bi izboljšali življenje njihovih občanov, pred volitvami je to še posebej pomembno. Postavlja se logično vprašanje: zakaj se ne bi župani, ministri, katerih projekti so tvegani, tem projektom odpovedali, jih prenesli v naslednjo perspektivo, ki se je že začela, v tej pa dali prostor tistim, katerih projekti so 100-odstotno izvedljivi? Vsak nerealiziran projekt do konca prihodnjega leta namreč pomeni izgubo sredstev, metanje denarja vstran.

No, tak župan, ki je realno ocenil enega od projektov in se mu pošteno odrekel, ker ni izvedljiv v letu in pol, je novogoriški župan Arčon. 24 milijonov je tako na voljo kakemu njegovemu kolegu. Ampak to so Primorci. Izjeme.

Razkrivamo tudi, da je v kriminalistični preiskavi zaradi ponarejanja dokumentov pri pridobivanju evropskih sredstev sicer eno najbolj cenjenih podjetij pri nas Seaway in da bo morala zaradi nepravilnosti 2 milijona vračati tudi finančno že tako obubožana bolnišnica Murska Sobota.


Koliko izgubljenih milijonov beležimo zaradi goljufij, nezadostnega nadzora, nekoordinacije, deljenja projektov po VIP- in strankarski pripadnosti?
Nocoj v Tarči Slavko Bobovnik z gosti: Andrej Mertelj,
Datalab, Monika Kirbiš Rojs, nekdanja vodja službe za evropske zadeve, Nataša Prah, Urad za nadzor proračuna, Andreja Kert, glavna koordinatorka in upravljavka črpanja v kabinetu predsednice vlade, ter državna sekretarka ministrstva za kmetijstvo Andreja Jerina, ki prihaja v imenu ministra Židana.

Konjeniška zveza Slovenije je prek odvetniške družbe Zidar Klemenčič poslal naslednji prikaz nasprotnih dejstev:
V objavljenem prispevku v oddaji Tarča dne 4.3.2014, v katerem so bili navedeno stroški poslovanja Vzajemne je bila kot primer prejemnika sredstev donacij navedena Konjeniška zveza Slovenije, ki jo zastopa g.Bogomir Vnučec. V nadaljevanju prispevka je direktor Vzajemne pojasnil, da je Konjeniška zveza Slovenije prejela donacijo v višini v višini 4.000 EUR.Nič od navedenega ne drži. Konjeniška zveza Slovenije s strani Vzajemne nikoli ni prejela donacije in posledično tudi ne navedenih 4.000 EUR ali kateregakoli drugega zneska.

Kje izgubljamo evropske milijone
Kje izgubljamo evropske milijone