Popolnoma nenavadno dogajanje pred predavanjem iz fizike. Na koncu je nekaj sedežev sicer ostalo praznih, pa vendar je bilo v dvorani na gospodarskem razstavišču približno 1.200 ljudi. Neverjetni odziv, ki je presenetil tudi organizatorje konference Lepton Photon 2015, najpomembnejše konference na področju fizike visokih energij, ki te dni poteka v Ljubljani. Tudi sam predavatelj je po predavanju strnil svoje občutke v besedo neverjetno.

In kdo je predavatelj, čigar teorijo o inflaciji vesolja je prišlo poslušat tako številno občinstvo, med njimi tudi predsednik DZ-ja Milan Brglez?

Profesor Alan Guth je ameriški teoretski fizik in kozmolog, ki je postal svetovno znan zaradi svoje teorije o inflaciji vesolja. Ideja je v osnovi preprosta. Kmalu po velikem poku, ki je splošno sprejeta teorija nastanka vesolja, naj bi se zgodila inflacija vesolja, ki razloži razvoj zgodnjega vesolja. Vesolje naj bi se kmalu po velikem poku iz nepredstavljive majhnosti (milijardinski velikosti protona) nepredstavljivo hitro (10^-38 sekunde) zelo povečalo na velikost frnikole (za vsaj 10²⁸).

To idejo je dobil leta 1979, vendar teorija do danes še ni potrjena. Je pa kar nekaj dokazov, da drži. Ena takih je homogenost vesolja. Vesolje je povsod ne glede na svojo velikost enako in to so znanstveniki do zdaj lahko razložili le s teorijo inflacije, s hitrim širjenjem ob njegovem nastanku. Vesolje je tudi ravno, to pomeni, da je geometrična lastnost našega vesolja ravnost. In teorija inflacije pravi, da je ne glede na to, kakšno je bilo na začetku, zaradi inflacije vesolja to danes ravno.

Sam Guth pravi, da je bil zanj dan, ko se mu je utrnila ideja o teoriji inflacije, čaroben, ko pa bo dokončno potrjena, bo čudovit dan. Veliko meritev različnih satelitov je že potrdilo določene dele teorije inflacije. Lansko leto pa je bilo še posebej zanimivo leto za inflacijo. Objavljeni so bili rezultati tenzorskega načina polarizacije v kozmičnem ozadju. To bi bil neposreden dokaz Guthove teorije. Pozneje so ugotovili, da so izmerili tudi kozmični prah v naši galaksiji, kar je lahko vplivalo na rezultat merjenja. Tako dokončnega dokaza še vedno ni. Guth torej še čaka na popolno potrditev svoje teorije in Nobelovo nagrado, ki mu jo z veliko verjetnostjo napovedujejo.

Zadnji del predavanja je bil za občinstvo še posebej zanimiv. Iz Guthove teorije inflacije vesolja izhaja tudi to, da je naše vesolje samo eno izmed več vesolj. Vesolje se je začelo širiti iz majhne točke. Pozneje so se v tem prostoru pojavljale nove točke, ki se širijo enako, kot se je to dogajalo ob začetku vesolja. Tako se pojavljajo nova vesolja. Gre za zanimivo teorijo, ki jo je za zdaj nemogoče dokazati ali zavrniti. Zato da bi se občinstvo lažje opredelilo, ali je verjetna ali ne, nam je postregel s tremi citati znanih fizikov. Martin Rees, angleški astrofizik, astronom in kozmolog, je rekel, da stavi življenje svojega psa, da teorija več vesolj drži. Rusko-ameriški teoretični fizik Andrei Linde je rekel, da je tako prepričan o teoriji več vesolj, da stavi svoje življenje. Ameriški fizik in dobitnik Nobelove nagrade za fiziko Steven Weinberg, tudi veliki vzornik Alana Gutha, pa je rekel, da bi stavil oboje, življenje Reesovega psa in življenje fizika Andreija Linda. Po tem je v dvorani odmeval glasen in za fizika precej dolg aplavz.

Včerajšnji večer je bil dokaz, da ljudi znanost zanima. Med čakanjem pred še zaprto dvorano sem obiskovalce spraševala, zakaj so prišli na predavanje. Odgovor je bil jasen, zanimajo jih take teme. Med njimi so bili študent arhitekture, študentka visoke šole za multimedije, srednješolski učitelj fizike, fotograf, študentki računalništva, fakultete za družbene vede. Več kot polovica je bilo žensk. Po predavanju, ki nas je popeljalo za laično občinstvo zelo globoko v astrofiziko, kozmologijo in fiziko osnovnih delcev, je bilo občinstvo videti navdušeno. Seveda je sledilo moje vprašanje, zakaj. Vsi so priznali, da niso razumeli prav vsega, so pa dobili vpogled v delo enega najvidnejših fizikov današnjega časa in razumeli vsaj bistvo njegove teorije. Vesolje se širi. In naj se širi tudi znanost!