To je bilo v ponedeljek. Zelo malo verjetno je, da je Slovenija odločitev o postavitvi bodeče žice, ob intimnih pomislekih premierja Cerarja, sprejela sama.
Trepljanje po rami
"Dobili smo kar nekaj pohval za našo dosedanjo držo pri obvladovanju razmer. Predvsem za humanitarni pristop, ki ga jasno kombiniramo z zagotavljanjem varnosti," je konec septembra ob vrhu OZN-a v New Yorku razlagal slovenski premier. "Ni razloga, da bi kdo na naši meji postavljal žice ali ograje. Dokazali smo, da znamo obvladovati te tokove in se dobro sporazumeti s sosedi," je še znal komentirati dogodke ponosne članice Evropske unije, ki se zaveda evropskih vrednot in idej, medtem ko je sosed Orban v 21. stoletju sredi Evrope postavljal žico.
Prelomni časi
Od konca septembra do danes se je zgodilo veliko. Angela Merkel meni, da so trenutni časi prelomni. Ob obisku Kitajske in Indije so ji potrdili, da razmere in odzive Evrope spremlja ves svet. Zato se ji zdi še bolj pomembno, da Evropa deluje enotno. Nemčija pa je tukaj doživela veliko razočaranje. Ugotovila je, da v Uniji obstajajo države, ki časa ne prepoznavajo kot prelomnega, ki upajo, da bo šla begunska kriza mimo njih in da jim pri tem ne bo treba sodelovati. Kako neevropsko, je slišati v Berlinu. "Kje je solidarnost?" se je spraševala Merklova. Ta del reševanja begunske krize ji povzroča največ skrbi. Prerekanja znotraj koalicije manj. Do tega tedna.
"Zmogli bomo"
Potem, tudi zaradi takšnega odziva nekaterih članic, se je zgodil še preobrat doma. Tudi najmočnejša ženska na svetu ni tako močna kot nekaj zelo močnih moških znotraj stranke. Še prejšnji teden je bilo iz Urada kanclerke Merklove slišati, da je sicer spori znotraj koalicije in nekoliko nižja priljubljenost niti najmanj ne skrbijo. To, da je ob tako dolgem mandatu in predvsem, ko gre za temo, ki zajema vse pore nemške družbe, povsem normalno in da vse tri koalicijske stranke gradijo na skupnih pogledih. Hkrati pa je bilo z njenih ust vse redkeje slišati besede: "Zmogli bomo". Pa ne zato, ker vanje ne bi verjela, ampak zato, ker gredo večini v CDU in CSU tako neizmerno na živce.
Nazaj k CDU
Notranji minister Thomas de Maiziere, ki poleg še nekaj kolegov iz stranke tvori jedro Krščansko demokratske unije, je ta teden sprejel nekaj potez, ki niso bile usklajene ne z Uradom kanclerke in ne v koaliciji. Omejevanje prihodov družin sirskih beguncev, med drugim. Socialdemokrati so poskočili in se uprli, češ da bo to na smrtno nevarno pot pognalo še več žensk in otrok. Merklovi da je nastavil bombo, pravijo nekateri. Pri tem so ga podprli močni člani CDU-ja. Merklova je ostala tiho. In potem ji je bombo nastavil še nemški finančni minister Wolfgang Schäuble, ko je dejal, da je lahko prihod beguncev kot plaz. "Plaz lahko sproži le malce nepreviden smučar, ki premakne kos snega," je dejal. Ali se je plaz že sprožil, Schäuble ni znal povedati. Hkrati je napovedal, da bo Nemčija tudi leta 2016 imela uravnoteženi proračun, torej toliko izdatkov kor prihodkov, da je brezposelnost najnižja v desetletjih, vemo, da so zvišali minimalno urno postavko in za pet odstotkov pokojnine. Ne gre torej za to, da si Nemčija beguncev ne bi mogla "privoščiti", tudi prostora zanje bi bilo dovolj. Gre za to, da je Nemčija dosegla mejo politične tolerance. Jedro CDU-ja je doseglo zgornjo mejo politične tolerance. Merklova je bila doslej pri vodenju politike do beguncev bliže stališčem SPD-ja kot stališčem znotraj jedra CDU. V zadnjem tednu pa se zdi, da je naredila neopazen, a zelo pomemben korak, ki je bil za mir znotraj stranke nujen. Prestopila je nazaj k CDU.
Zahteve CSU so provincialne
CSU nikoli ni bil zelo pomemben dejavnik znotraj koalicije. Rjovenje da, a nikoli takšno, ki se ga z dobrim argumentom ne bi dalo utišati. "Gre za lokalno in deželno politiko," na zahteve CSU-ja o omejitvi vstopa beguncev, po zaprtju meje in postavitvi ograje na nemško-avstrijski meji gledajo v Berlinu. Tega Nemčija ne bo nikoli storila, je slišati iz Urada kanclerke. Če povežemo: zaprtje meje ali ograje na njej bi bilo provincialno dejanje, nevredno velike države, ki je glavna zagovornica evropskih vrednot in idej.
Stati inu obstati
"Če hočemo kot narod – naj uporabim znane Trubarjeve besede – "stati inu obstati", moramo biti samostojni tudi navznoter, sami v sebi," je znal povedati predsednik slovenske vlade Miro Cerar decembra lani ob praznovanju samostojnosti Republike Slovenije. Ob postavljanju bodeče žice na slovenski meji zato vprašanje - kaj je bolj verjetno: da je Slovenija, podobno kot Madžarska, in Cerar, podobno kot Orban, samostojen tudi navznoter in je to odločitev sprejel, ker, kot je dejal za TV Dnevnik: "želimo preprečiti možnost humanitarne katastrofe, če bi se začele meje severno od nas zapirati ali zoževati"? Ko vendar Nemčija ves čas ponavlja, da bo vse prosilce spustila noter in jih šele nato zavračala. V tiste države, v katere so prišli le, če se bodo te strinjale, če ne, pa nazaj v domovine, kot to počne že sedaj. In da je torej Miro Cerar – tisti premier, ki je v 21. stoletju na slovensko mejo postavil ograjo z rezili - sprejel odločitev ne glede na mnenja ostalih držav, ker je to za Slovenijo nujno? Ali je bolj verjetno, da je besedna zveza "slovenska samostojnost" le spomin na leta, ko smo jo ob navznoter samostojnih voditeljih v resnici imeli, bodeča žica pa je vzniknila na pobudo nekoga drugega, ki jo na neki drugi meji lahko gleda, na svoji pa ne?
In še namig: "Slovenija s tem daje signal, da je schengenska meja pomembna," je še dejal Cerar. V preteklih dneh smo v Berlinu večkrat slišali, da je treba poslati signal, da se meje ožijo. Da Nemčija z zadnjimi ukrepi Thomasa de Maiziera pošilja le signal. Signal z ograjo je močnejši in ne pošilja ga evropska, demokratična Nemčija. Ograje z ostrimi rezili na nemški meji? Nikoli. Pomisleki ob postavitvi ograje na slovensko-hrvaški meji, da bi bila uporaba zdrave, predvsem pa lastne pameti na mestu, so upravičeni.
Obvestilo uredništva:
Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom. Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.
