Tako nekako lahko povzamemo eno izmed ključnih sporočil ustavnega sodnika Jana Zobca, ki je v ločenem pritrdilnem mnenju dodatno utemeljil odločitev ustavnega sodišča, da mora država stoodstotno financirati tudi zasebne šole, ki izvajajo veljavni učni program. Zanimiva perspektiva.

Nedomišljeni rezi
Vsekakor bi javnemu šolskemu sistemu vsak evro prišel prav. 78 milijonov hoče finančni minister od izobraževanja, pravijo viri blizu vlade. Ministrici jih je uspelo do zdaj nabrati za 10. Trije milijoni ji že padajo. To so milijoni, ki jih je hotela privarčevati tako, da bi učitelji morali odslej dodatno učno pomoč opravljati brezplačno oziroma v okviru rednih obveznosti. Zanašala se je na njihovo etiko, odgovornost, dobro voljo, a učitelji so rekli ne. Dovolj je.

Dovolj je varčevanja na ljudeh, ne le na učiteljih. Tudi starših, ki bomo morali po načrtih ministrice odslej plačevati polno ceno šole v naravi. Na učencih: vsak učitelj pred kamerami pove, da pusti skrbi pred vrati razreda in se v celoti posveti učencu, a realnost je drugačna: v službo prihaja obremenjen, zagrenjen. Slabšajo se odnosi med zaposlenimi na šolah, slabša se odnos do učencev, nervoza se povečuje, povedo za kamerami.

Še posebej krivično se jim zdi, da birokrati zarežejo na prvo žogo. Namesto da bi na zavodu za šolstvo, kjer se z izdajanjem odločb skupaj s svetovalci in strokovnimi sodelavci ukvarja več kot 400 (!) ljudi, presekali s prakso izdajanja odločb za učence, ki je v resnici ne potrebujejo in so posledica pritiskov preambicioznih staršev ali neorganiziranosti šol, da bi se učencu, ki potrebuje nekaj več spodbude, posvečali v klasičnem delu poučevanja in dopolnilnem pouku, pustijo sistem nedotaknjen in najprej porežejo pri plačilu učiteljev, ki te, v izjemno veliko primerih izsiljene odločbe, morajo oddelati. Tako rekoč vsi govorijo o nepotrebnih stroških za neobvezni izbirni predmet, nacionalno preverjanje znanja, ki da ga večina učencev ne jemlje resno, skratka sami vidijo precej področij, kjer bi se dalo varčevati, preden zarežejo v učitelje, starše in učence.

Tudi če ministrica od ministra izpogaja, da trije milijoni ostanejo za dodatno učno pomoč, so posledice nedomišljenih ukrepov, ki so v veljavi od začetka meseca, že tu. Učiteljica, s katero smo govorili in izvaja dodatno učno pomoč, bo ob 1.100 evrih imela približno 100 evrov manj dohodka. Meni, da je to le začetek in da bodo na take načine zmanjševali njihove dohodke. Učitelji in ravnatelji so še bolj nervozni in slabe volje, starši otrok, ki učno pomoč zares potrebujejo, so v stresu, ki si ga ob že tako ne lahkih okoliščinah ne zaslužijo.

Ukrepi vlade niso kar nekaj, niso excelove tabele. So nekoga življenje.

Javni denar za zasebne šole z javnimi programi
Zdaj se bo določena vsota denarja morala razporediti med več deležnikov, kar bo lahko osiromašilo javno službo osnovnega izobraževanja, pa v svojem odklonilnem ločenem mnenju na odločitev ustavnega sodišča o financiranju zasebnih šol pravi ustavna sodnica Etelka Korpič Horvat.

Vlada (takratna Janševa) je ob ustavni presoji podprla pobudnike iz zasebnih šol, ki so zahtevali enako financiranje programov, kot jih imajo javne, in to dosegli. "Sedanje stanje ne omogoča zasebnega šolstva pri nas. Tudi zasebne šole izvajajo javno veljavni program in izvršujejo izobraževalno funkcijo obveznega osnovnega šolanja, zato omejevanje financiranja zasebnega šolstva služi protiustavnemu zagotavljanju monopola javnega šolstva," so zapisali.

Sedanja se bo morala izreči kmalu, saj prihodnji teden SD vlaga ustavno pobudo, ki bo šla v nasprotni smeri od zdaj sprejete.

Kaj je torej prav? Soočamo mnenja v nocojšnji Tarči.

Špela Šipek, @Newsexit