Že nekaj dni je bilo jasno, da bo vrhunec poznojesenske vročice, ki so jo od poletja kuhali analitiki in mediji, morda malce manj vroč, kot so nekateri napovedovali. Pred dnevi mi je eden od dobro obveščenih dejal, da bi bile dejavnosti precej drugačne, če bi bili rezultati bistveno slabši. Zdaj jih imamo. In v Bruslju so takoj izpostavili, da gre za rezultate, ki so zanesljivi, metodologija pa verodostojna. Še preveč svež je namreč spomin na obremenitvene teste bančnega sistema v evrskem območju pred tremi leti, ko so irske banke padale, čeprav so brez težav prestale obremenitvene teste.

No, Irska se bo ta konec tedna izvila iz primeža trojke, kljub temu ji še naprej napovedujejo izrazito varčevalno ustrojeno gospodarsko politiko, katere učinki pa so v tej državi vseeno dodobra zmehčani zaradi izrazito izvoznega gospodarstva. Urejanje tamkajšnjega bančnega sistema je prineslo bremena predvsem za tamkajšnje davkoplačevalce, ki bodo zdajšnjo 125 -odstotno zadolženost glede na BDP odplačevali še leta.

Od takrat se metoda reševanja bančnega sektorja v EU-ju postavlja na malce drugačne postavke, saj se sprejemajo pravila, ki natančno določajo, kdaj – kot zadnja možnost – naj se za reševanje bank v težavah porablja davkoplačevalski denar. Kot kaže, bo tak model prevladal v prihodnjih reševanjih. Temu modelu navadno zaradi poenostavitve ali pa lažje predstave pravimo kar ciprski, saj so tam izgube utrpeli tako lastniki kot veliki upniki in delničarji, podobne "rešitve" pa najbrž lahko pričakujemo tudi v prihodnje.

Zapisal bom očitno in samoumevno. Slovenija ni ne Ciper in ne Irska. Kar je nedvomno dobro. Dobra novica, kot je zapisal evropski komisar Olli Rehn. Čeprav boste nedvomno lahko slišali stališča, da bi bilo nemara celo bolje, da bi trojki pustili, da uredi razmere v bančnem sektorju, javnem sektorju in kar je še potencialno "grešnih sektorjev". Stereotipna logika. Navadno se torej pojavlja tam, kjer ne želijo težav reševati, temveč nanje opozoriti s kakšnim drugim namenom. A korakati bo treba. To je Evropska komisija sporočila spomladi, jeseni in ob tokratnem komentarju obremenitvenih testov.

Nemogoče je pričakovati, da bo naša, slovenska trojka, storila tisto, kar bi storila trojka iz Bruslja, Frankfurta in Washingtona. A pravzaprav je to ravno ugodnost držav, ki se lotevajo svojih težav z lastnimi prijemi. Možnost svobodnega, vsaj relativno suverenega odločanja o načinu za dosego želenega cilja.

Ne glede na to pa številni pozivi dajejo vedeti, da se je zgodba zdaj, ko je luknja razkrita, šele začela. Privatizacija. Razprava o Sloveniji je predvidena tudi za naslednje zasedanje finančnih ministrov evrskega območja. Vrhunec te zgodbe se pravzaprav še ni zgodil, saj se dejansko ni spremenilo nič. Luknja je pač tam, kjer smo jo vsi pričakovali.