Odločitev japonske vlade, ki jo je objavila 11. septembra, da bo od zasebnika odkupila tri otočke v sporni otoški skupini Senkaku, ki jo Kitajci imenujejo Diaoju, je povzročila eno najhujših zaostritev odnosov med Japonsko in Kitajsko v zadnjih letih.
Suverenost nad otočki v Vzhodnokitajskem morju namreč zahtevajo tudi Kitajci, svoj lonček pa želijo pristaviti še Tajvanci. Otoki so pomembni zaradi strateške lege, z ribami bogatega morja in domnevno velikih zalog nafte in zemeljskega plina.

Razlogov za zaostritev že desetletja trajajočega spora med Japonsko in Kitajsko je več. Obe državi sta tik pred zamenjavami na vrhu politične piramide in želita domači javnosti dokazati, da delata v njeno dobro. Japonsko že čez nekaj mesecev čakajo parlamentarne volitve, Kitajska pa bo prihodnji mesec dobila novega vodjo 80-milijonske komunistične partije Ši Džinpinga, ki bo spomladi prihodnje leto prevzel še predsedniški položaj. Drugi še pomembnejši razlog za zaostritev je naraščajoča moč Kitajske.

Ozemeljski spor zaradi skupine petih majhnih otočkov severovzhodno od Tajvana je dobil razsežnosti, ki jih verjetno nihče ni pričakoval. Takoj po odločitvi japonske vlade o nakupu otočkov so na Kitajskem izbruhnili množični protijaponski protesti, ki so občasno prerasli v nasilno razbijanje in požiganje japonske lastnine. Številne japonske tovarne na Kitajskem so bile primorane začasno zapreti svoja vrata, v nekaterih pa so kitajski delavci izvedli sabotaže. Politiki obeh strani so si izmenjevali ostre proteste, poudarjali suverenost nad otoki, okoli katerih so začele pluti ladje obalne straže in ribiške ladje. Z obeh strani so sledili tudi neizogibni povračilni ukrepi. Kitajska je odpovedala skupno praznovanje ob 40. obletnici vzpostavitve diplomatskih odnosov med državama, kitajska stojnica na največjem turističnem sejmu v Tokiu je samevala, Japonska pa je odpovedala obisk svoje gospodarske delegacije na Kitajskem.

Voda namesto streliva ...
Celoten spor je v zadnjih dneh dodatno začinil še Tajvan, ki prav tako zahteva suverenost nad otočki. Prav danes je med japonskimi ladjami obalne straže in tajvanskimi ribiškimi ladjami in ladjami obalne straže izbruhnila prava pomorska bitka. K sreči le z vodnimi topovi, tako da so bile žrtve spopada le krepko mokre!
Razlogov za zaostritev že desetletja trajajočega spora med Japonsko in Kitajsko je več. Obe državi sta tik pred zamenjavami na vrhu politične piramide in želita domači javnosti dokazati, da delata v njeno dobro. Japonsko že čez nekaj mesecev čakajo parlamentarne volitve, Kitajska pa bo prihodnji mesec dobila novega vodjo 80-milijonske komunistične partije Ši Džinpinga, ki bo spomladi prihodnje leto prevzel še predsedniški položaj.
Drugi, še pomembnejši razlog za zaostritev je naraščajoča moč Kitajske. Azijska velikanka je namreč po gospodarski moči že prehitela svojo sosedo in je takoj za ZDA drugo največje gospodarstvo na svetu. Z rastjo gospodarske moči pa se veča tudi njena samozavest in krepi nacionalizem. Mešanica povečane samozavesti in lakote po surovinah, ki so temelj za gospodarski razvoj, pa neizogibno vodita v trk z interesi drugih držav. Najlepši dokaz za to so številni spori Kitajske s sosednjimi državami v Južnokitajskem morju. Podobno kot pri malih otočkih v Vzhodnokitajskem morju gre tudi to za spor okrog meje. Njen potek ni pomemben le zaradi morja, bogatega z ribami, in velikih zalog nafte, zemeljskega plina in rudnih bogastev. Za Kitajsko je to območje tudi izrednega strateškega pomena, saj Južnokitajsko morje povezuje Indijski ocean s Tihim oceanom. Po morskih poteh se na tem območju odvija tretjina vsega svetovnega morskega prometa, tu čez je prepeljana več kot polovica vsega blaga, ki ga prepeljejo trgovske ladje na vsem svetu, Kitajska pa prek tega območja uvozi več kot 80 odstotkov vse nafte, ki jo potrebuje.
Geostrateško komolčenje
Ker se kitajske sosede zaradi ozemeljskih sporov in vedno večje gospodarske in posledično tudi vojaške moči Kitajske počutijo vedno bolj neprijetno, se po pomoč zatekajo k še vedno prvi svetovni velesili ZDA. Celo Vietnamci, nekdanji smrtni sovražniki Američanov, bodo z njimi imeli skupne vojaške vaje.
Američani se seveda sodelovanja s kitajskimi sosedami ne izogibajo, saj jim še kako koristi. Nova, januarja razkrita vojaška strategija namreč kaže, da Washington svoj strateški pogled odvrača od Evrope in Bližnjega vzhoda na Tihi ocean, saj tu hitro raste edini pravi geostrateški tekmec v 21. stoletju. Čeprav je ameriška zunanja ministrica Clintonova pred časom dejala, da je Pacifik dovolj velik za vse, pa si želijo ZDA z dogovori o vzpostavitvi novih vojaških oporišč na širšem območju Tihega oceana in z večanjem vojaške prisotnosti na tem območju zagotoviti čim boljše položaje za merjenje moči s Kitajsko. Ta pa se, kot kaže, tudi ne bo izmikala merjenju mišic na svojem "morskem dvorišču". Ker bo mornarica nosila glavno breme geostrateških igric, jo Kitajci pospešeno modernizirajo, danes pa so v svoje roke prvič v zgodovini Kitajske dobili letalonosilko.
Igor Jurič, Globus, TV Slovenija