Malce za šalo sem ob pomanjkanju ambicij pri gradnji evropskega odziva na Lampeduso pred leti preroško napovedoval, da bo prav migrantska kriza tista, ki bo dodobra zaznamovala prihodnost EU-ja, pri čemer je bil takrat seveda v ospredju bančni sistem, evro, Grčija. Takratna napoved se mi je bolj ali manj posrečila, saj tedanja migrantska kriza nikakor ni presegala italijanskih okvirov in šele nekaj let pozneje se je razkrila evropska politična in odgovornostna luknja, ko je beseda nanesla na migrante/begunce/prebežnike/preseljence, kot imenujemo te ljudi, ki trkajo na naša "vrata" in tudi na našo vest. Za Italijo je migrantska kriza bistveno daljša kot za preostalo Evropsko unijo, zato si lahko predstavljamo, zakaj v Rimu ni več ne iluzij in ne potrpežljivosti. Marsikje drugod so migracije, to velepreseljevanje, dejansko bolj politično vprašanje, se pravi, da je govora o beguncih in migrantih bistveno več, kot bi bilo pričakovati glede na siceršnje razmere.

V zadnjih tednih se je razvnela predvsem politična vročica in govorica v Berlinu in na Bavarskem. Kar je razumljivo, saj so spomini na nemoteno prehajanja meja med Avstrijo in Nemčijo še zelo živi. Konec poletja 2015 so tako ob robu avtoceste s počasnim, a odločnim korakom na Bavarsko vstopali številni, zdaj so na istem delu avtoceste posebne nadzorne točke, kjer vas lahko ustavijo, lahko kaj vprašajo, a nato pač nadaljujete svojo pot na severozahod. Meni se je v zadnjih treh letih le enkrat zgodilo, da me je nemška policistka prijazno vprašala, kam grem, in mi nato zaželela še prijetno pot v Bruselj. Osebne izkaznice na poti med Slovenijo in Belgijo, ne glede na uveden nadzor na avstrijski in nemški meji, še nisem pokazal, kar je verjetno še naprej lahko dokaz, da schengenski prostor brez notranjih meja deluje. Dolge čakalne dobe pri izstopu iz Slovenije na Hrvaško ter pri vstopu vanjo pa so lahko tudi dokaz, da je evropski pristop vseeno prinesel nekaj sprememb pri nadzoru vstopa in izstopa iz schengenskega območja. Notranji premiki prosilcev za azil so sicer tudi pod drobnogledom – sekundarne migracije bodo tudi v ospredju sestankov v Bruslju v prihodnjem tednu.

Konec tedna bo v Bruslju potekalo zasedanje, ki ga je na vrat na nos sklical predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker in na katerem ne bo nekaterih voditeljev Unije. Denimo višegrajskih voditeljev, ki jim ni do tega, da bi Unija delovala skladno s svojimi siceršnjimi, doslej sprejetimi odločitvami glede solidarnosti. Kaj je alternativa? Zaprte meje, pravijo. Taborišča, kjer bi preverjali migrante in ustreznost njihovih prošenj za azil zunaj ozemlja Evropske unije. Vprašanje sodelovanja zahodnobalkanskih držav v taki shemi je bilo postavljeno po sestanku s komisarjem za migracije Dimitrisom Avramopulosom pred dnevi. Komisar je odgovoril, da ni slišal ponujati nobene države, da bi bila pripravljena gostiti tako središče/taborišče. Največkrat se omenja Albanija, ki naj bi s tem računala na malce več napredka na evropski poti.

Bistveno več možnosti naj bi imela taborišča v tretjih državah, v Severni Afriki denimo. Komisar za migracije se je sicer izrekel proti nekakšnemu Guantanamu za migrante, a ideja izvoza migrantske krize vključno z migranti v države, od koder prihajajo, je zelo živa, ne glede na to, da sproža številne vrednotne in humanitarne pomisleke zaradi razmer v teh državah.

Evropska migrantska zakonodaja nedvomno potrebuje reformo, a trenutno je bistveno bolj relevantna reforma politične govorice, ohraniti trezne glave. Trenutni politikantski pristopi pogosto presegajo spodobnost, včasih še kaj drugega. V Bruslju marsikdo vidi vzpon antimigrantske govorice ter liberalne demokracije (paradoksa, ki nima ne vsebinske in ne smiselne podlage) kot možno uverturo v nove preizkuse za obstoj in ohranitev Evropske unije. Res je, da vsi v Bruslju (predvsem v Evropski ljudski stranki ter v nekaterih drugih političnih skupinah) tega ne razumejo na tak način, zaradi česar je vsakršno ukrepanje v bistvu nemogoče. Namesto, da bi tako prevladala k vrednotam usmerjena politična usmeritev, prevladuje najmanjši skupni imenovalec, ki se verjetno bere kot poskus ohranitve Evropske unije. Kakšne in s kom, sta seveda drugi vprašanji. Dajte torej Merklovi evropsko rešitev.