1. To ne pomeni, da je impresionizem »napredoval« v tisto, kar opisujem na koncu. Znani umetnosti kritik Robert Hughes je trdil, da v umetnosti ni napredka. Izjava je logična: če bi umetnost napredovala v času, bi morali ugotoviti, da je Bacon boljši umetnik od Picassa, Picasso pa je spet naprednejši od Rembrandta. Napredek vidimo v znanosti in tehnologiji, saj so avtomobili danes boljši (manj bencina porabijo, počasneje rjavijo…) kot tisti pred 50 leti. V umetnosti tega ni.

Zakaj je tako? Zato ker umetnost ne temelji na 'vedeti' ampak na 'doživeti', rečemo skupaj s slikarjem in teoretikom Jurijem Selanom. Ni mogoče reči, da je neko doživetje kvalitetnejše ali naprednejše. Hughes je trdil, da gre pri umetnosti za nihanja intenzitete, ne pa za napredek.

Linija, ki stavi na 'napredek' v umetnosti, izhaja iz zgodovinskih avantgard. V resnici napredka ni bilo niti tu: pred stoletjem smo imeli v galeriji WC školjko, pred petdesetimi škatle Brillo, danes imamo morskega psa, solato in Marino Abramović. Kje je tu napredek? Je solata umetniško kaj naprednejšega od WC školjke?

Zdaj bo moj stalni komentator spodaj zapisal, da je napredek v preklopu: od estetskega predmeta k ideji. Takšnega preklopa nikoli ni bilo. Predmeti so še vedno tam, le da so to zdaj banalni, vsakdanji kosi, izdelki, dogodki opremljeni s kon-tekstom.

2. To tudi ne pomeni, da so nadaljevalci tradicije nujno posnemovalci. Andrej Medved v svoji obsežni literaturi večkrat piše o prenavljanju umetniških form, izumljanju form. Ja, za to gre!

Tako lahko potegnemo linijo od Moneta preko Gauguina, skozi Matissa (v fauvistični fazi!) do Petra Doiga in mlajših Daniela Richterja, Tila Baumgartla itd. V Sloveniji lahko tule zraven pripišemo vsaj še Mitjo Ficka in Joni Zakonjšek. Temu nekateri rečejo magični realizem, pojavil se je izraz metamodernizem.

Doig je škotski slikar, ki živi na Trinidadu. Njegove slike so prodajajo za neverjetne zneske. Do zdaj sem naletel že na tri ali štiri monografije posvečene temu slikarju. Značilen zanj je motiv figure izgubljene v naravi. Za njegov jezik so značilne barvne transparence, prosevanje svetlob različnih barv iz ozadja…Njegova platna so kot bujni, tropski parki. Prežema jih občutek magičnosti.

…Ker v umetnosti ni napredka, tudi ni mogoče nikomur pripisati nazadnjaških ali naprednih stališč o umetnosti.

P.S. @Siso: Kaj pomeni »verjeti v umetnost«?