Zmagi za tiho večino, ki ju javnomnenjske ankete niso zaznale, nista ostali neopaženi. Danes nihče več ne govori z gotovostjo o tem, da Marine Le Pen ne bo uspelo.

Javnomnenjske raziskave so uporabne in obenem popolnoma nesmiselne. Tvegano napovedovanje prihodnosti, ki se je v ZDA in v Združenem kraljestvu ponesrečilo. A to ne pomeni, da bi morali zdaj odpisati vse, kar s(m)o se naučili. V Franciji so ankete pred prvim krogom dejansko zaznavale vzpon Francoisa Fillona, ki je nato dobil prvi krog strankarskih volitev za republikansko kandidaturo. Za jutrišnji drugi krog mu napovedujejo več kot 60 odstotkov. Odgovor na vprašanje, ali imajo ankete prav, bomo dobili kmalu. Nekatere je sicer zmotilo, da javnomnenjske raziskave niso pokazale, da bo Fillon tako prepričljivo dobil prvi krog. A so pokazale, da mu podpora narašča. Odvisno je torej, ali vidite kozarec napol prazen ali napol poln.

Kar je še bolj nedoločeno, so dolgoročne napovedi. Trenutno namreč tako rekoč vse ankete napovedujejo obračun med Fillonom in Marine Le Pen v drugem krogu predsedniških volitev v Franciji in zmago republikanskega kandidata. A te ankete še ne znajo napovedati, kako se bo francoska javnost odzvala na stališča potencialnega zmagovalca drugega kroga republikanskih volitev - na Fillona, ki napoveduje varčevanje ter krčenje javnega sektorja in delavskih pravic. Je mogoče zmagati s tovrstno k varčevanju usmerjeno politiko v Franciji? Delno tudi s podobnim, nemara nadgrajenim delom politik, ki jih je nepriljubljeni predsednik Francois Hollande v zadnjih dveh letih v želji okrepiti zaposlovanje doziral po kapljicah, a obenem ves čas izgubljal podporo. Zmanjšuje se delež brezposelnih, trenutno je najnižji v zadnjih dveh letih in počasi pada. A pada tudi priljubljenost predsednika Hollanda. Ena izmed nedavnih javnomnenjskih raziskav mu je namenila le štiriodstotno podporo. Francoski predsednik naj bi se o vnovični kandidaturi odločil na začetku decembra. Glede na javnomnenjske ankete bi morala biti odločitev zelo preprosta.

A ker ankete ne povedo vsega, utegne tudi Hollande vztrajati.

Marine Le Pen je tista kandidatka, ki ji pripisujejo celo zmago v prvem krogu francoskih predsedniških volitev, a nato, podobno kot pred leti pri njenem očetu Jean-Marie Le Penu, poraz v odločilnem krogu. Le Penova je v zadnjih letih zgolj krepila podporo stranki. Ta je pred dobrima dvema letoma celo zmagala na francoskem delu volitev v Evropski parlament. Sledile so lokalne volitve, kjer so kandidati Nacionalne fronte dosegali dobre izide, a kot po pravilu izgubljali v drugem krogu. A ne vsi. Stranka je spet rasla. Reči, da Marine Le Pen ne more v Elizejsko palačo s predsedniškimi častmi, je glede na videno in prebrano zelo težko. Napovedovanje prihodnosti.

Spomnim se upanja in volje, ki sta prevevala množico, ki je na pariškem Trgu republike slavila zmago Francoisa Hollanda. Nepredstavljivo je, da se je vse tisto upanje razblinilo v nekaj mesecih. Nicolas Sarkozy je bil v zadnjem letu mandata močno osovražen, a Hollande … Hollande postavlja nove mejnike. Sarkozy tako malo podpore ni užival nikoli. Tudi v tej republikanski tekmi za predsedniško kandidaturo je bil resen tekmec, ki je ne glede na vse predsodke, zgodovino afer, ocen, da je oseba, ki deli javnost, prejel več kot petino glasov. Težko si predstavljam, da bi bil tak izid tudi pri Hollandu, če bi se podal v volilni boj že v lastni stranki, kaj šele širše. Razen če …

Javnomnenjske ankete so uporabno orodje za prepoznavanje gibanj v družbi, preverjanje stališč, a obenem ponujajo obilje nevarnosti, najsi bo pri interpretaciji, posploševanju ali celo pri ustvarjanju nekega lažnega vzdušja v javnosti. Glasovi, oddani na volitvah ali referendumu, štejejo. Marine Le Pen to dobro ve. To je očitno vedel Donald Trump. To ve Nigel Farage in to vedo predvsem volivci tistih, ki se čutijo preslišane v zadnjih letih in so morda tudi zato veliko bolj odločeni oditi na volišča.

Se bomo "jutri" zbudili v drugačno Evropo? Morda, morda ne. Slišali in prebrali smo že veliko besedil, ki skušajo uokviriti trenutno stanje sveta, Evrope, v kateri živimo. Ena so usodnejša od drugih. A največji čar tega, kar nas čaka, je v tem, da preprosto ne vemo. In to je obenem največja skrb.