A se je takoj našla rešitev za finančno luknjo. Na "zastonj" plažah so prhe čez noč dobile "uporabomate", blagajničarka se je preselila pred vhode v odprte bazene, v znak protesta ali minimaščevanja so ponekod odstranili lesene klopce, tudi trava nima več brezhibnega reza, kakšen koš se izprazni z zamudo. OK. Razumemo. Tisti minus od vstopnin je treba nekako zapolniti, saj reševalec iz vode na koncu meseca še vedno zahteva plačo. Če je nekje zmanjkalo, bomo pač nekaj tudi dodali. In dodajajo. Ležalnike iz naravnih materialov, masaže, zvoke resne glasbe, vodno telovadbo … In dodatno ponudbo tudi zaračunajo. Prav. Kar je nadstandard, naj se plača.

O nadstandardu govorimo. Ne o treh plastičnih napihljivih blazinah s toboganom in skakalnico za otroke, ki so ju oni dan postavili v morje na portoroški in bernardinski plaži in najbrž še kje. Saj si predstavljate, ne? Pisana plastika na vodi, na kateri otroci neizmerno uživajo. Pa ne vsi. Samo tisti, katerih starši za uro otrokovega užitka zmorejo odšteti šest evrov. Ali štiri za pol ure, ali mesečnih sedemdeset, če vam je tako bolj jasno.

Dogajanje na plastični ploščadi je strogo nadzorovano. Kot v kakšnem zabaviščnem parku tipa Gardaland, kjer se investicije vrtijo v desetinah milijonov evrov. Otrok na roko dobi zapestnico s številko, in ko je zakupljeni čas mimo, se iz zvočnika oglasi: "Številka ta pa ta, tvoj čas je potekel." Zadnji čof v morje z nove ponudbe. Konec. Za druge niti začetek. Kajti otroci se to poletje na slovenski obali delijo na tiste, ki po plastičnem toboganu letijo v morje, in na tiste, ki jih pri tem od spodaj opazujejo. In krožijo okoli predmeta poželenja, da bi se naužili vsaj užitka drugih. Sline se cedijo tudi s kopnega in pogled se ti lahko pogosto ustavi na otroku, ki zaman cuka starša za rokav. In tak film se vrti od ranega dopoldneva do poznega večera. Le otroci zgoraj na blazini in spodaj v morju se menjujejo.

Če se sploh še kdo sprašuje, kdaj, kje in kako se začnejo kazati stanovske razlike med otroki, nov odgovor ponuja to poletje. Ko splavajo. V morju bernardinskega zaliva. V režiji brezčutnosti (in slabega okusa) tistih, ki mislijo, da jim bo sezonski proračun rešila oranžna zapestnica na dvajsetih kvadratih napihljive plastike "Made in China".

Da ima tak naglo razraščajoči se kič, očitno hit poletja, bolj malo opraviti s kvalitetno in izvirno ponudbo turistične destinacije, ki se oglašuje tako rekoč za elitno, da bi najmlajšim vsekakor bolj koristila plažna animacija, ki bi, denimo, vodila k obvladanju vodnih športov, da še tako pisana cenenost zagotovo ne more biti marketinški prijem za privabljanje novih gostov ... je pa itak že druga zgodba.