Po hudem boju s politične scene odhaja eden od težkokategornikov in eden tistih, ki je populizem pripeljal na veliki oder. Karl Erjavec je zasedal državotvorne funkcije, a bil manj državnik kot politik, celo politikant. Bolj malo je bilo pri njem dolgoročnega, razen skrbi za lasten obstoj na vrhu. Politika brez vizije in strategije. Če bi jo imeli, bi v zadnjih 15 letih zgradili kakšen dom za ostarele, zakon o dolgotrajni oskrbi pa bi bil že zdavnaj pod streho.

Tudi na ministrstvih, ki jih je vodil, ni pustil ravno najboljšega vtisa. Sistematično je zasedal tista, ki niso imela veliko povezave z upokojenci, nikoli pa tista, kjer bi bil kot prvak DeSUS-a zanje najkoristnejši in odgovoren. Pod njegovim ministrovanjem sta se zgodili tudi dve hudi aferi, Patria in prisluškovalna v arbitraži, on se je vedno izvlekel. A vsega je enkrat konec, Erjavec se bo moral naučiti živeti brez varnostnikov, mi pa na velikem odru končno dobivamo še eno politično stranko, ki jo bo vodila ženska. Sicer spet v klasični izvedbi, to je, da ženska dobi priložnost, ko je nekaj resno zavoženega.

Zmaga Pivec je v mnogo pogledih velika, da Aleksandra morebiti nekoč Velika postane, pa ima kar težko nalogo. Prevzema DeSUS-a, ki je v slabi formi, aktualna poslanska skupina se utegne kmalu celo skrčiti, članstvo upada. Ampak priložnosti za preboj je nešteto, tako kot bomo dolgoročno vsi mrtvi, bomo, če bomo imeli srečo, tudi vsi penzionisti oz. penzionistke. In ker demografske projekcije Sloveniji izrazito niso naklonjene, bi moralo biti prav trajno ukvarjanje s potrebami starejših prioriteta vsake vlade, vsake opozicije in vseh političnih strank.