Te dni, recimo, obhajamo poldrugo leto od znamenitega stavka, ki nam ga je marca lani serviral Jelko Kacin. "Uživajte, dokler lahko," je rekel. Mnogi se zaradi tega jezijo še danes, a kritike na račun komuniciranja so neupravičene. Problem smo mi, ker mislimo, da ves čas govorijo nam, v bistvu pa sploh ne.

Bom razložila z neko kratko znanstvenofantastično zgodbo z naslovom Človek je dober, tako gre: Na Zemlji so pristala inteligentna bitja iz vesolja. Nič hudega niso hoteli ljudem. Odpravili so neozdravljive bolezni, prepričali so jih, da so se nehali vojskovati, naučili so jih zdravega življenja in človeštvo je cvetelo. In če so jih ljudje spraševali, zakaj jim tako pomagajo, so rekli preprosto in iskreno: "Ljudje so dobri!" Potem so jih povabili, da obiščejo njihov planet, in ljudje so z veseljem sprejeli povabilo. In ko so prvi konvoji z veselimi izletniki zapuščali Zemljo, je neki dvomljivec, ki ni mogel verjeti, da vse to delajo brez sebičnih razlogov, dobil v roke njihovo sveto knjigo, ki so jo previdno skrivali pred Zemljani. Naslov je bil Ljudje so dobri. In bila je kuharska knjiga.

Pri obtožbah o prvorazrednih, očitkih o stricih iz ozadja, oz. jaht, pri uživajte, dokler lahko, in tovrstnih biserov res ni malo, gre za sporočila vsem tistim pristašem koalicijskih strank, ki jih pospešeno zaposlujejo na ministrstvih, tistim, ki jih brez ustreznih kvalifikacij imenujejo v razne upravne odbore in nadzorne organe. Da niti ne govorim o ministrih in ministricah, ki so medtem dobili višinsko bolezen in odkrili lepote rdečih preprog, voženj s helikopterji in Falconom, na kar namigujejo množice selfijev.

Za to gre pri raznih uživajte, dokler lahko. To ni za nas, ampak njih. Pa brez zamere!