Njegov nasprotnik, Donald Trump, je pri republikancih brez omembe vredne opozicije. Kolaboranti občasno zajokajo, kako je to ali ono zanje nesprejemljivo, v praksi pa dokazujejo, da so kastrirani.

Veliko ljudi ima svoje mnenje o tem, zakaj so v teh časih ceneni populisti tako priljubljeni. Kdo ima prav, ne vem. Po anketah sodeč bi moral Biden novembra zmagati na volitvah, a za demokrate ni optimalna izbira, tu je še koronakriza, ki je resno najedla podobo Trumpa kot mogočnega voditelja. ZDA imajo več kot dva milijona okuženih, več kot 112.000 mrtvih in visoko brezposelnost. In ne nazadnje so tu protesti proti rasizmu, ki so predvolilno kampanjo znova obrnili na glavo. Kar 80 odstotkov Američanov meni, da so stvari v državi ušle izpod nadzora.

Nihče, razen šlogaric, ta trenutek ne ve, kako se bo razpletlo novembra. Tudi zato, ker so tisti, ki bi se morali oglašati, tiho. Zato lahko Trump s hitrostjo tudi 200 čivkov na dan še naprej onesnažuje informacijski ekosistem. Hrček, ki vrti njegova koleščka, mora biti neznansko utrujen. Tako kot ima vsaka beseda, ima tudi vsak molk posledice. Da je lahko drugače, kaže primer Twitterja, ki se je vrhovnemu grobijanu na družbenih omrežjih zadnji teden končno uprl. Trumpove manipulacije in laži kot takšne po novem jasno označijo. Pozno, a korak v pravo smer.

Ker buliji so navadni strahopetci. Z grobostjo prikrivajo, kako prestrašeni in nesposobni so. Zato umik pred njimi v tišino ni rešitev. To ni niti sklicevanje na korektnost. Kot v eni svojih pesmi zapiše Esad Babačić, korektnost je že od nekdaj najbolj trden kapital v rokah najbolj nekorektnih ljudi. Bulija je treba prijeti za roge, dlje ko čakaš, bolj se razplamti in težje ga je ustaviti.