Razumem, da so si ljudje to želeli ’45., morda ’91., ampak konec 2020? Svobode je bilo tokrat brati med željami. Evropske demokracije so v 20. stoletju podlegle fašizmu, nacizmu in komunizmu. Razmere danes, tudi v Sloveniji, se številnim zdijo godne za vrnitev v preteklost.

V imenitni knjigi O tiraniji Timothy Snyder piše o zlorabah vladanja v izrednih razmerah, med drugim o tako imenovani salamitaktiki, ko se skuša kritične medije, nevladne organizacije, kulturnike, različne sloje opozicije rezati drugega za drugim, finančno izstradati ali kako drugače pokoriti. Podobnost s Slovenijo je zgolj naključna. Anne Applebaum, publicistka, ki je spremljala erozijo demokracije na Poljskem, v knjigi Zaton demokracije opozarja, da avtoritarci ne vladajo sami. Zanašajo se na politične zaveznike, birokrate in medije, ki podpirajo njihovo vladavino, s teorijami zarote, ki jih širijo prek družbenih omrežij, pa delajo razkol med ljudmi. Tudi ta podobnost z nami je zgolj naključna.

V leto 2021 Slovenija vstopa kot država z najvišjo stopnjo smrtnosti zaradi novega koronavirusa. Politika spopadanja z največjo zdravstveno krizo v naši zgodovini ne deluje. Zajeten del odgovornosti za besnenje virusa je brez dvoma tudi na nas. Disciplinirati se nas skuša na silo, z zapiranjem v občine, policijsko uro, pokroviteljsko komunikacijo in grožnjami. Kar ima, žalibog, nasproten učinek. In tako že dobra dva meseca poslušamo, kako bo naslednjih 14 dni ključnih. Kar me, mimogrede, spomni na napis v koči na Lubniku: Jutri pijača zastonj.

Zato, z največjim veseljem, adijo desetletju, ki nam je dalo finančno, gospodarsko, migrantsko in koronsko krizo. V reševanju nobene od teh se doslej nismo izkazali. Ker pa priložnosti, ki jih ponuja dobra kriza, vseeno ne gre izpustiti iz rok, nam v naslednjem desetletju želim čim manj kaosa in, kot bi rekel poslanec Pojbič, čim več kavsa. Naslednjih 14 dni bo ključnih.