Nebesa so resnična. Če ne bi bila, ne bi tako hrepeneli po trenutkih raja že tu na zemlji. Vsaj kakšen trenutek pa nam jih uspe kdaj ujeti tudi na zemlji.

Da nismo rojeni za smrt, ampak za večnost, nam pripovedujejo že naši rajni, ki smo jih v teh dneh obiskali na pokopališču. Praznik vseh svetih pa nas je še spomnil, da je sreča v svetosti. Sveti ljudje niso imeli življenja nikoli posutega z rožicami, veliko so trpeli, a nikoli sovražili.

Na to pot nas želi spomniti v čudoviti Božanski komediji že Dante Alighieri. Pot v raj vodi prek pekla in vic. Leta 253 je dejal sveti Ciprijan v Kartagini ob epidemiji kuge, da se »na svetu neprenehoma bojujemo z lakomnostjo, nečistostjo, jezo, častihlepnostjo, z mesenimi pregrehami, vabečimi nasladami sveta. Domovina so za nas nebesa. Tam nas pričakuje veliko število naših dragih. Po nas hrepenijo!« Božanska komedija nam tako zelo lepo približa naš čas krivic, nasilja, izdajstva, vojn ter pravi, da bi lahko imeli ljudje nebesa že na zemlji, če bi znali živeti v slogi in ljubezni. Ali se ni tudi Božji Sin zato ponižal in sestopil iz nebes, pravijo cerkveni očetje, da bi se človek lahko dvignil v nebesa?

Ali smo rojeni za smrt ali za večno življenje nebes? Zanimivo, da imajo klinično mrtvi ljudje že nekakšno izkustvo nebes. V zadnjem letu je zelo brana knjiga, še zlasti pri mladih, »Nebesa so resnična«. Opisuje izkustvo štiriletnega Coltona Burpa, ki so mu zdravniki postavili napačno diagnozo. Med operacijo slepiča je za nekaj trenutkov umrl. Bolnišnice se je pozneje spomnil kot kraja, kjer je srečal znane ljudi, ki pa so bili že mrtvi, kjer se pogovarjal z Jezusom in so mu peli angeli. Pravljica, bo rekel marsikdo izmed vas. Tudi njegov oče protestantski pastor Todd Burpo je tako mislil. Ker pa se je Coltonov opis nebes ujemal s tistim v Svetem pismu, je videl, da je njegov otrok bil mrtev in že v nebesih. Smrt so mu nato potrdili tudi zdravniki. Izkustvo klinične smrti imajo najpogosteje bolniki z zastojem srca. Ljudje doživijo temo predora, svetlobo in pogovor z božanstvom. »Gre za univerzalen fenomen,« pravi dr. Rainod Moddy, ki ga poznate po knjigi Življenje po življenju. Eden najbolj priznanih raziskovalcev obsmrtnih izkušenj pravi, da imajo isto izkustvo nebes vsi ljudje, ne glede na vero, ateizem, starost, spol, poklic ali narodnost. Presenetljivo pa je, da ljudje po takem izkustvu temeljito spremenijo svoje življenje. Odnose živijo kakovostneje, dneve pa polno, s koščkom nebes že tu na zemlji.

Prava nebesa pa iščemo vsi, nekateri nad zemeljskim, drugi pa v prostranstvu globin svoje duše, saj po njih hrepenimo, ali ne?