Spomnimo: Boruta Pahorja so že na poti iz švedske prestolnice, kjer sta z Jadranko Kosor pred osmimi leti podpisala arbitražni sporazum, pričakale ostre kritike opozicije in zahteva po referendumu. Kampanja je slovensko politiko in javnost razdelila na dva sovražna tabora, sporazum je za las, le za dober odstotek, prestal preizkušnjo ljudske volje.

Meja s Hrvaško je bila več mandatov hvaležna predvolilna tema. Politiki so pred kamerami protestirali na mejnih prehodih in v ribiških čolnih pluli po Piranskem zalivu. Po referendumu je izginila z dnevnega reda, seveda pa ni nobenega zagotovila, da se v letošnjem (volilnem) letu nanj ne bo vrnila. Nasprotno.

V tem trenutku sta vladna in opozicijska stran, zlasti največji SMC in SDS - ta je bil eden glavnih nasprotnikov sporazuma in pobudnik referenduma - že vkopani v predvolilne strelske jarke. Zato lahko pričakujemo, da bo jutri, ko bo jasno, kakšna bo meja s Hrvaško, ena prvih potez premiera posvet s predsedniki parlamentarnih strank. S tem bo skušal doseči enoten nastop slovenske politike vsaj v prvih urah po razglasitvi sodbe. Taktika opozicije, ki bo jasna v prihodnjih dneh, pa bo po tem seveda odvisna tudi od odločitve, predvsem o tem, kakšen bo stik Slovenije z odprtim morjem.

Tudi v interesu strank, ki ciljajo na prihodnji vladni mandat je, da se vprašanje južne meje sčasoma reši. To daje upanje, da tokrat proti enotnemu hrvaškemu bloku ne bo stala vsevprek sprta slovenska politika in z njo tudi sprti državljani.