Popolnoma drugačna slika pa je pri slovenski vladi. Katero mesto med evropskimi kolegi bi ministri zasedli v svojem resorju, seveda nihče ne meri.

V domačih zadevah pa je vlada za traso hitre ceste na Koroško izbrala varianto, ki je več kot 100 milijonov dražja od okoljsko manj uničujoče. Se prometni minister Peter Gašperšič opravičuje pred mikrofoni novinarjev zaradi tega investicijskega neuspeha? Nak, nasprotno, zadnjič je celo izjavil, da je stvar dokončna, da je ne bo nič več ustavilo.

Ko je dal za potrebe Magne gospodarski minister Zdravko Počivavšek sprejeti zakon o razlastitvi kmetov, je napovedal, da bo multinacionalka odprla več kot dva tisoč delovnih mest. Čez čas so predstavniki Magne povedali, da nameravajo odpreti 500 delovnih mest, morda, če bo poslovanje izjemno, pa čez leta tja do tri tisoč. Se odtlej minister Počivavšek opravičuje pred TV-kamerami za svojo napoved velikega gospodarskega čudeža, ki bo štel vsega 500 slabo plačanih služb? Ostalo pa, če bo Bog dal.

Posebej ponosna je vlada na avtomobilsko tovarno, ki jo spodbuja tudi z državnimi sredstvi. Ta namreč odpira še tretjo, nočno linijo. Čudež, ki prinaša delo v nečloveških razmerah nonstop nočnega dela za pičel zaslužek. Ali premierja in njegove ministre oblegajo novinarji z vprašanji, kakšno prihodnost spodbujajo s projekti, ki prinašajo skromno plačane in zdravju škodljive zaposlitve?

Ne in ne, novinarske zahteve po odličnosti veljajo samo za Petra Prevca, za vlado pa je uspeh že to, da pripoveduje, da uspešno vlada.