Kitajska se je zaradi zadnjega krvavega obračuna v Pjongjangu znašla v zelo kočljivem položaju. Ekspresno hitra usmrtitev Džank Song Teka, dotlej drugega človeka severnokorejskega režima, ki so ga samo nekaj dni prej odstavili iz vseh funkcij, je namreč odnesla politika, ki se je po tukajšnjih ocenah zavzemal za podobne gospodarske reforme, kot jih že nekaj let izvajajo na Kitajskem.

Usmrčeni severnokorejski politik, ki je neizkušenemu sinu nekdanjega diktatorja Kim Džong Ila pomagal na oblast, je veljal za prokitajsko usmerjenega. Med drugim je bil glavni pobudnik ustanovitve 14 gospodarskih con v Severni Koreji, ki naj bi preprečile popoln zlom severnokorejskega gospodarstva. Lani je prišel na obisk v Peking na čelu največje severnokorejske gospodarske delegacije. Po zadnjih dogodkih so oblasti v Pjongjangu vse svoje gospodarstvenike, ki so bili v Pekingu, odpoklicale. Koliko se jih je vrnilo, ni znano.

Včeraj so sicer v Pjongjangu sporočili, da bodo vztrajali pri zdajšnji politiki sodelovanja s Kitajsko, vendar je to vsaj na kratki rok skoraj nemogoče, saj ne obstajajo nobene garancije za stabilnost države in varnost naložb.

Tukajšnji analitiki nimajo enotnega mnenja o tem, kaj se sploh dogaja v Severni Koreji. Vsa sklepanja temeljijo v glavnem na špekulacijah, saj je Severna Koreja hermetično zaprta družba. Usmrčeni Džank Song Tek naj bi plačal z glavo zato, ker naj bi imel prevelike politične ambicije. Zaradi katastrofalnega gospodarskega položaja, ki bi kaj lahko odnesel tudi vsem tako "dragega vrhovnega voditelja", naj bi računal na najvišje mesto v državi. Po drugih teorijah pa je končal pred strelskim vodom zato, ker je pristrigel peruti močnemu vojaškemu lobiju.

Praktično vsa industrija, analitiki trdijo, da več kot polovica, naj bi bila pod neposrednim nadzorom vojske. Ker je začel uvajati ukrepe za zmanjšanje gospodarske in finančne moči vojske, je postal njen najhujši nasprotnik. Na tej točki naj bi se znašli skupaj interesi 32-letnega diktatorja Kim Džong Una in vodilnih generalov. Logika oblasti oziroma totalne diktature ne pozna nikakršnih omejitev, na primer, da je bil usmrčeni politik zakonski partner njegove tete Kim Kjong Hui, ki se je očitno vsaj za zdaj obdržala na oblasti. Po mnenju nekaterih tukajšnjih analitikov je dala celo soglasje za njegovo odstranitev.

Novost v tem najnovejšem obračunavanju v Pjongjangu je v tem, da je komunistična vrhuška, ki je do zdaj dajala vtis popolne monolitnosti in enotnosti, priznala, da znotraj najvišjega vodstva poteka boj za življenje in smrt. Dejstvo, da so v uradnem sporočilu zapisali, da je usmrčeni Džank Song Tek vodil frakcijo, ki naj bi pripravljala državni udar, napoveduje nove krvave čistke.

Z glavo bodo po mnenju analitikov plačali ne samo tisti, ki naj bi bili opozicija mlademu diktatorju, ampak tudi tisti, ki mu niso dovolj glasno in predano ploskali. Vsi, celo v najvišjih vrhovih oblasti, se bojijo za svoja življenja. V tem pa je tudi potencialno hudo tveganje za mladega diktatorja, ki ima verjetno vse več (za zdaj še) prikritih sovražnikov. Zadnji pogrom dokazuje, da je vse še vedno podrejeno njemu - debelušastemu v Švici šolanemu diktatorju monarhu, ki naj bi se z zadnjimi čistkami močno utrdil na oblasti in ki ne posluša nikogar.

Celo Kitajska, ki severnokorejski režim podpira zato, da ob njegovem kolapsu ne bi padel v roke Južne Koreje, ima očitno zelo majhen vpliv na trenutno dogajanje v Pjongjangu. Lahko bi mu seveda odrekla vso gospodarsko pomoč, povzročila padec režima, množične pokole in zelo verjetno južnokorejski vojaški poseg. V tem primeru nova korejska vojna ne bi bila izključena, saj Kitajska ne more dovoliti, da bi Severna Koreja pristala v nasprotnem, to je ameriškemu taboru.

Zdajšnja kriza v marsičem presega lokalne okvire tudi zato, ker ima Kim Džong Un roko na sprožilcu najmanj petih severnokorejskih atomskih bomb. Ali lahko nepredvidljivi paranoični diktator, ki je letos že enkrat napovedal atomsko vojno ZDA, Japonski in Južni Koreji, v obrambi svojega položaja poseže tudi po tem zadnjem, za vse uničujočem orožju?
Zaradi te nevarnosti se je Kitajska tudi pridružila sankcijam Varnostnega sveta ZN-a proti Severni Koreji in zahtevam po popolni demilitarizaciji Korejskega polotoka. Najnovejši pogrom v Severni Koreji zato še zdaleč ni samo njeno notranjepolitično vprašanje, saj resno ogroža stabilnost in varnost velikega dela Azije oziroma celo sveta.