Zdaj je uradno znano, da je Džang Song Tek padel v nemilost svojega nečaka. Temu je pomagal pri ustoličenju na oblasti po smrti njegovega očeta in prejšnjega voditelja Kim Džong Ila pred dvema letoma.

Novica o odstranitvi 67-letnega Džanga je prejšnji teden najprej zaokrožila v južnokorejskih obveščevalnih krogih in med prebežniki, ki jim je uspelo pobegniti iz ene najbolj izoliranih držav na svetu.

S tajnostjo obdani režim v Pjongjangu namreč nima navade poročati ali obveščati o zamenjavah ljudi na visokih položajih in o čistkah se najpogosteje najlažje sklepa, ko znana osebnost izgine iz javnega življenja in pojavljanja v medijih, ki so seveda vsi pod nadzorom oblasti.

Konec tedna so govorice in ugibanja dobila potrditev, ko je državna televizija predvajala deveto ponovitev dokumentarnega filma o mladem Kimu, a v nasprotju s prejšnjimi predvajanji Džanga ni bilo več mogoče zaslediti. Prizore so priredili na način, da njegov obraz ni bil viden, ali pa so ga preprosto odstranili, tako da so izrezali posamezne dele.

Po nedeljskem zasedanju politbiroja severnokorejske delavske stranke, kjer so ob prisotnosti Kima razpravljali o Džangu, je v ponedeljek državna tiskovna agencija KCNA presenetljivo tudi uradno oznanila njegovo odstranitev in skladno s totalitaristično tradicijo čistk kot razlog navedla "kriminalna dejanja" ter ga ožigosala za izdajalca in razrednega sovražnika. V dolgem naštevanju njegovih grehov so mu med drugim pripisali protipartijsko in protirevolucionarno delovanje, s katerim je "razjedal enotnost in trdnost partije".

Če po navadi odstranitev na novo odkritih sovražnikov režima poteka daleč od oči javnosti, pa je tokrat Pjongjang poskrbel za pravo presenečenje, saj je objavil fotografije, na katerih je videti, kako so varnostniki skrušenega Džanga pospremili iz dvorane, kjer je potekalo razširjeno zasedanje politbiroja in kjer je bil prisoten tudi Kim.

Njegova odstranitev je nedvomno največji pretres v severnokorejskem vodstvu po letu 2011, ko je na oblast prišel tretji po vrsti iz dinastije Kimov. Džang je veljal za mentorja mladega voditelja in za ključnega človeka, ki je poskrbel, da je Kimovo ustoličenje potekalo gladko, in mu z nasveti pomagal pri začetniških korakih na čelu jedrske sile. Poznavalci so ga označevali za najmočnejšega človeka iz ozadja.

Poroka prinesla vzpon
V severnokorejski hierarhiji je Džang zavzemal položaj podpredsednika nacionalne obrambne komisije, zagotovo najpomembnejšega organa v državi. Vojska ima v državni politiki skladno z doktrino Songun (Najprej vojska) prednost pred partijo, v kateri je Džang sicer tudi zasedal vodilne položaje. Njegov položaj v obrambni komisiji je bil drugi, takoj za Kimom.

Da se je tako dolgo obdržal na oblasti in preživel čistke, katerih žrtev je bil v preteklosti tudi sam, se ima Džang zahvaliti poroki s hčerko Kim Il Sunga, ustanovitelja Demokratične ljudske republike Koreje, kot je uradni naziv države.

Džang in njegova žena Kim Kjong Hui sta v dolgih letih spletla mrežo nadzora nad dogajanjem v mračnem ozadju političnega odra totalitarnega režima, ki zaradi svoje skrivnostnosti in zaprtosti večinoma ostaja neznanka za zunanji svet."Za Džang Song Teka je bil najpomembnejši njegov institucionalni spomin – ve, kje so pokopana vsa trupla, in to je ključnega pomena v Severni Koreji", pojasnjuje poznavalec razmer v državi in avtor bloga o severnokorejskem vodstvu Mike Madden. "Ve, kdo ima težave s pijačo in čigava žena se rada preveč razgovori s sorodniki," še razkriva.

Verjetno še pomembnejše od podrobnega poznavanja pikantnih podrobnosti severnokorejske politične elite je bilo upravljanje tajnih skladov partije doma in v tujini, s katerimi se financira brezskrbno in razkošno življenje Kimove družine v obubožani 24-milijonski državi.

Za politični vzpon Džanga je bil prelomen prihod na univerzo Kim Il Sunga leta 1963, kjer je spoznal najstarejšo hčerko predsednika države. Na univerzi je bil povprečen študent, a je znal prepričati s svojo karizmatičnostjo. Očaral je tudi svojo bodočo ženo.

Kim Il Sung je najprej nasprotoval njunemu razmerju in Džanga so celo izključili z univerze, a to ni preprečilo ljubezni mladega para, ki je na začetku 70. let prejšnjega stoletja svojo zvezo potrdil tudi s poroko. To je bil tudi čas, ko se je Džang dokopal do prvega položaja v partijski birokraciji.

Njun zakon ni bil srečen. Ko se je Džang začel vzpenjati po partijski lestvici, se je hkrati začel oddaljevati od družine. Njegova strast do žensk in zabav je bila po besedah severnokorejskih prebežnikov javna skrivnost. Žena mu ni ostala dolžna in se je zapletla v razmerje z mladim pianistom, ki je poučeval njuno hčer, kar je bilo usodno zanj, saj je glasbenik pozneje izginil, in čeprav so Kim Hjong Hui povedali, da je storil samomor, naj bi sama vedela, da ga je njen mož dal usmrtiti.

Zakonca sta se morala spoprijeti še s tragedijo, saj si je njuna hči med šolanjem v Franciji vzela življenje, domnevno zaradi nasprotovanja staršev njenemu fantu.

Od čistke do zaupnika
Leta 1992 je Džang postal član Centralnega komiteja in se nato v naslednjem desetletju utrdil v vodstvu. V svoje roke je prevzel odločanje o najpomembnejših ukrepih pri vodenju partije in vojske, s tem pa postal eden najvplivnejših ljudi v državi.

Toda sreča mu je obrnila hrbet in razkošne zabave, ki jih je prirejal, so ga stale položaja, saj naj bi ujezile Kim Džong Ila, ki ga je leta 2004 izključil iz svojega ožjega kroga. Po nekaterih navedbah naj bi bil v hišnem priporu, po drugih pripovedovanjih naj bi bil deležen "prevzgoje".

Njegova rehabilitacija pa ni trajala dolgo. Čez dve leti je bil že nazaj pri vrhu in začel se je pojavljati ob Kim Džong Ilu med njegovimi obiski po državi, s čimer je tudi prvič opazno stopil iz ozadja. Dokončno si je položaj utrdil leta 2009, ko je postal član nacionalne obrambne komisije, in leto dni pozneje, ko je postal njen podpredsednik. Z njegovim imenovanjem naj bi si Kim Džong Il želel zagotoviti miren prenos oblasti z očeta na sina ob svoji smrti, potem ko ga je pred tem domnevno zadela možganska kap.

Decembra leta 2011 je Kim Džong Il umrl in v sprevodu krste z njegovimi posmrtnimi ostanki po ulicah Pjongjanga je Džang stopal takoj za Kim Džon Unom, kar je bil jasen znak, kdo bedi nad uvajanjem mladega voditelja, ki naj bil štel nekaj čez 30 let.

Že kmalu zatem je za še neizkušenega Kima izpeljal odstavitev vplivnega poveljnika vojske Ri Jong Hoja, ki je spadal v ožji krog prejšnjega voditelja, a verjetno ni slutil, da bo leto dni pozneje tudi sam postal žrtev čistke.

Poznavalci so prepričani, da je odstranitev Džanga verjetno posledica večanja vpliva elite mladih funkcionarjev, ki so se želeli znebiti strah vzbujajočega pripadnika starejše garde. Toda njegov odhod po drugi strani pomeni, da je Kim Džong Un izgubil svojega najpomembnejšega zaščitnika in svetovalca, ki bi mu lahko pomagal, da se s svojo osebnostjo postavi ob bok očetu in dedku.

"Džang je v bistvu človek Kim Džong Ila. Kim Džong Un nima intelektualnih zmožnosti, kot jih je imel njegov oče, ki je resnično obvladal številne stvari, kar pa Kim Džong Un ne," pravi poznavalec Madden.

Odstavitev Džanga je vzbudila dvome o gospodarskih reformah, katerih glavna podoba je bil. Njegovi obiski na čelu gospodarskih delegacij v sosednjo Kitajsko, ki je glavna zaveznica režima v Pjongjangu, so številne napeljevali na misel, da bi morda tudi Severna Koreja počasi sledila kitajskemu odpiranju tržnemu gospodarstvu in tako oživila skoraj uničeno gospodarstvo.

Še en "stric"
S padcem Džanga bi po mnenju poznavalcev lahko v vodilnih strukturah kratkoročno največ pridobil Ču Rjong He, še en "težkokategornik", ki spada v skupino ljudi okoli Kim Džong Ila, s katerim je tudi odraščal v "prepovedanem mestu", delu Pjongjanga, kjer vladajoča elita živi daleč stran od oči drugih prebivalcev.

63-letni Ču je po svojem vplivu takoj za Džangom in tudi on se je v preteklosti le redko pojavljal v javnosti, pred tremi leti pa je bil povišan v generala. A ker spada v starejšo generacijo, ki jo izrivajo vrstniki Kim Džong Una in njegovi mlajši občudovalci iz partijskih vrst, med katerimi se mladi voditelj počuti varneje in lagodneje, tudi njemu tisti, ki spremljajo dogajanje v Severni Koreji, ne napovedujejo več dolge politične kariere.

Prednost Čuja je bil dolgo njegov oče, ki se je boril skupaj s Kim Il Sungom proti japonskim okupacijskim silam. "Njegov rodovnik je poseben. Zato vojska ni mogla nasprotovati imenovanju za vojaškega direktorja generalnega politbiroja," pojasnjuje severnokorejski prebežnik Džang Džin Sung, ki je pred prebegom deloval v propagandnem oddelku delavske stranke.

Ču je zasedal manj pomembne položaje v državi do leta 2010, ko je Kim Džong Il zaradi bolezni začel pripravljati prenos oblasti na sina in se je obdal s sebi zvestimi funkcionarji kot braniki pred morebitnimi prevratniškimi nameni nezadovoljnih kadrov.

Občutek, kako je biti žrtev čistke, je dobro znan tudi Čuju, ki se je leta 1997 zapletel v korupcijski škandal in odletel iz službe. Miniti je moralo deset let, preden se je lahko vrnil v partijski aparat, pri čemer ima največ zaslug prav Džang, ki mu je najprej priskrbel sekretarski položaj v odročni pokrajini, od koder se je nato zavihtel nazaj na osrednje politično prizorišče.

Prihaja mladi rod
Kako dolgo se bo Ču obdržal v Kimovi bližini, si poznavalci ne upajo napovedati. "Čujev zmagovalni niz se bo še nadaljeval nekaj časa, a kdo ve, koliko," razmišlja Čo Min iz južnokorejskega vladnega inštituta za združitev obeh Korej.

"Vprašanje je, zakaj bi se hotel Kim Džong Un znebiti Džang Song Teka v tem trenutku in kakšno vlogo je imel pri tem Ču. Jasno je le, da Ču ni predstavljal grožnje, medtem ko jo Džang je," še dodaja Čo.

Slabost Džanga naj bi bila tudi njegova ambicioznost, za katero ni prostora v državi, kjer so bile genialne zmožnosti v zibelko položene samo izbrancem iz dinastije Kim, vsem drugim pa so namenjene vloge statistov. Ču naj ne bi imel velikih ambicij, kar bi lahko bila njegova prednost, a skoraj zagotovo ne več dolgo.

Kdo so pripadniki mlajšega rodu Kimovih tesnih sodelavcev, ki bi se lahko prerinili na najvišje položaje, je težko sklepati, če sodimo po pojavljanjih v javnosti, kjer Kim s svojo mladostjo še vedno izstopa, ko ga med obiski po državi obkrožajo le "strici z beležnicami", ki si tako kot pri njegovem očetu vestno zapisujejo izgovorjene besede voditelja.

Razplet dramatičnega dogajanja v Severni Koreji in potek sprememb neradi napovedujejo tudi najboljši poznavalci, ki pa so vseeno enotni, da je trenutna čistka samo začetek, saj nakazuje, da se Kim na oblasti že počuti dovolj varnega in gotovega pri sprejemanju tako pomembnih kadrovskih odločitev, kot je bila zadnja.