Napovedovanje prihodnosti mi je tuje, zato zgornje mnenje sloni na dozdajšnjih resnicah in dogodkih. Bila je Angela Merkel. Zmagal je Hollande, zmagal je Renzi, zdaj je zmagal še Cipras. In Angela Merkel ostaja. Politična arhitektura okrog nemške kanclerke se je v zadnjih letih dodobra premešala. Tako v Franciji, v Italiji, zdaj v Grčiji govorijo o tem, da spreminjajo Evropo. Ampak, dragi moji, Evrope ne boste mogli spremeniti v Atenah. Tako kot je niso v Parizu in ne v Rimu. Temu se reče kompromis in tisti, ki ima avtoceste z najvišjo dovoljeno hitrostjo, ima vendarle tudi zadnjo besedo.

Potem ko je predsedniku Francoisu Hollandeu zmanjkalo predvolilnih obljub, se je začel pogovarjati z nemško kanclerko. Potem ko je Matteo Renzi ugotovil, da za premike potrebuje zaveznike, so se premiki začeli dogajati. Niso ogromni, niso izjemni, a obstajajo. O prožnosti v evropskih pravilih se veliko govori. Še pred nekaj leti bi bila prožnost lahko tabu in Charlie Hebdo bi jo nemara lahko uokrivljal na kislih nasmeških državnikov, ki so stali ob trdnem severnoevrskem zidu.

Ne bi se smeli slepiti, da je le Nemčiji do tega, da Grčija vrača dolgove. Včeraj se je v Grčiji zgodila le volilna zmaga. In nič se zares ni spremenilo. Še vedno so preštevilni brezposelni, brez perspektive in še vedno je Grčija ujetnica sporazumov s trojko. Cipras še nima vlade.

Se upanje dobi na volitvah? Brez zamere.

Aleksis Cipras, mimogrede, tule v Bruslju je predstavljen kot nekakšen populistični rokovski zvezdnik, ki veliko obljublja, a bo ... (no, spet smo tam, napovedi) le malo storil. Oziroma bodo njegove obljube trčile ob realnost. Saj se ne pogovarjamo le Slovenci o zlatem fiskalnem pravilu. Pa o fiskalnem paktu. Pravila igre, evro. Težavo imam z zaupanjem ljudem, ki po vsem tem še vedno mislijo, da je sprememba nekaj lahkega. Nekaj, kar dobiš z volitvami v neki državi in razširiš po drugih. Nekaj, kar »odgovorno« obljubiš, a pri tem računaš na to, da bodo drugi razumeli.

Kaj pa če Grčija izstopi iz evra? Sanje. Fantazija. Resno mislite, da je mogoče iz političnega projekta par excellence kar tako izstopiti. Ne splača se, pa tu nihče sploh še ne govori o denarju. Grexit? Bom zelo presenečen, v bistvu šokiran. Tovrstne usodne napovedi so že tolikokrat zgrešile, da znanilcem pogube le prisluhnem, veliko težje pa jih jemljem (preveč) resno.

Cipras je pozno sinoči govoril o tem, da bo sodeloval z »Evropo«. In napovedal, da je konec trojke, konec prevladujočega varčevanja. Postavil je pogajalski okvir. Se bo vendarle pogajal? Se bodo drugi hoteli pogajati? Konec koncev, za ljudi gre.