- magistru strojniških ved govoril, kako naj nariše kakšen načrt ali izpelje kakšen zapleten strojniški projekt (četudi se s tem že dolgo ne ukvarja več in je zadnjih dvajset let “dejaven v organizacijah civilne družbe, ki kritično presojajo ekonomsko in zunanjo politiko vladajočih strank”),
- vodil projekta daljinskega ogrevanja v svoji občini, četudi bi bil hkrati njen funkcionar in uslužbenec energetskega giganta,
- sedel v lokomotivo in jo, skupaj s priklopljenimi vagoni in potniki “na krovu”, odpeljal novim dogodivščinam naproti,
- z zgodovinskimi temami in razpravami nastopal na domačih in mednarodnih simpozijih,
- pisal literarnih antologij, pregledov slovenske in svetovne književnosti, enciklopedičnih prispevkov in leksikonskih gesel,
- znal več kot v (mobilni) telefon vtipkati telefonsko številko ali pa vključiti telefonski aparat “v kabel” … prav zagotovo pa ne bom nikoli razpravljal o “lastnosti brezžičnega kanala in prenosni kapaciteti”,
- vodja informatike za inštitutu za patologijo, pa tudi kje drugje ne … ne obvladam ne informatike, kaj šele patologijo,
- nosilec reda manevrske strukture narodne zaščite in magister strojništva hkrati … no, pa tudi posebej ne.

Lahko pa o vsem tem poročam. Ker to pač znam. Zato sem tudi tukaj. O kakšni od tem seveda lahko, če so z njo seznanjeni bolje, poročajo tudi moji cenjeni novinarski kolegi, ki so tukaj iz istega razloga kot jaz.

Je pa vprašanje, zakaj je tukaj osem konkretnih programskih svetnikov? Da iščejo čarovnice in jih mečejo na grmado? Da sprejemajo srednje- in dolgoročne odločitve, pomembne za močno javno RTV? Ali da so, po propadu “funkcije” medijskega nadurednika, ki smo ga imeli tam nekje na prelomu tisočletja, kar naš kolektivni uredniški odbor? Zgleda že tako. Kar je seveda izrazito “partijsko” početje. Početje, ki ga ti svetniki v svojem družbenopolitičnem aktivističnem delovanju (verjetno) z gnusom zavračajo.

Zato, vdih in izdih … Dajmo se ukvarjati vsak s svojim poslom! Velja?

In še obvezen pripis: Če komu ni všeč konkretno novinarsko delo, na kar ima seveda vso pravico, se lahko vedno obrne na Novinarsko častno razsodišče. Če meni, da so novinarji s svojim delom kršili zakonodajo, obstajajo zato redna sodišča. Inkvizicijska so že davno ukinili. Menda …