"V tujini imaš dva tipa šol, ene so school of art (umetniške šole), druge so pa akademije. Akademije so narejene na ta način, kot je bila tudi v preteklosti naša akademija narejena. Zelo pozno si ti prišel do svojega lastnega dela. Recimo v četrtem letniku. Ali pa še pozneje. School of art so pa šole, kjer se takoj šstarta naravnost na umetnost."
Jože Barši, profesor kiparstva na Likovni akademiji (ALUO), Youtube.

"Študijski program je na AVA prek modulskega sistema nadgrajen tako, da od študentov zahteva projekten način dela (…) Študenti so med drugim soočeni s koncepti estetskega in političnega režima identifikacije, s transmedialnostjo, analizo kapitalističnega načina produkcije, postkolonialno in dekolonialno analizo, rasno, spolno in razredno klasifikacijo."
Dr. Sebastjan Leban, Akademija za vizualne umetnosti (AVA), Pogledi.

Normalno je, da so zaključne razstave študentov slikarstva in kiparstva na ljubljanski ALUO zanič. Velika večina študentov ALUO obvladovanje medija ali medijev namreč doseže šele pozneje skozi lastno prakso.

AVA je šola, ki spada v kategorijo 'school of art'. Zaključne razstave študentov AVE so prav tako zanič.

Vendar so razstave obeh institucij zanič iz različnih razlogov, in to je pomembno. Dela študentov slikarstva in kiparstva na ALUO so namreč odprta. Kar pomeni, da je znotraj njih še veliko možnosti, iz njih je mogoče marsikaj izpeljati. Dela študentov vizualnih umetnosti na AVI pa so zanič prav zato, ker so v sebi zaprta. Iz njihovih izdelkov ni mogoče izpeljati ničesar. Zato imamo vsakič serijo zaključenih, umetniško razredčenih izdelkov, ki jim ni mogoče očitati ničesar razen popolne trivialnosti. Gre torej predvsem za odkrivanje tople vode. Topla voda, ki jo odkrivajo, je seveda opremljena z zapletenim besednjakom. Nazadnje smo na zaključni razstavi AVE gledali dele kanalizacije z dodano gumo, prazna slikarska platna lepo zložena, spomnim se platen, ki so bila lepo polepljena z ovitki žvečilnih gumijev, nekaj videov.

Zakaj je tako?

Ker si zastavljajo napačna vprašanja.

Kaj ima kapitalistični način proizvodnje opraviti s strukturo umetniških del? Kakšno zvezo ima s produkcijo umetnosti kolonializem, postkolonializem ali dekolonializem?

Prav nič. In zato so to napačna vprašanja.

PS @Zek: Kdaj sem pa jaz pisal o Tabarju? In če bi; zakaj bi moral navajati, kaj je Medved pisal o njem?