Do volitev najpomembnejšega človeka na svetu, kot še vedno radi imenujemo ameriškega predsednika, nas loči natanko en teden. Izid dvoboja med 44. predsednikom Barackom Obamo in njegovim republikanskim tekmecem Mittom Romneyjem pa je popolnoma odprt.

Vse do prvega televizijskega soočenja je bil Barack Obama, prvi temnopolti ameriški predsednik, v rahli prednosti pred republikanskim izzivalcem Mittom Romneyjem. Na soočenju v Denverju pa je s svojim bledim nastopom dovolil, da je njegov tekmec dobil svež veter v svoja jadra.

<-- Vsebina spodaj se je prenesla iz starega urejevalnika. Odstranite to vrstico in shranite/uredite novico. -->

Prednost Obame pred tekmecem se je tako rekoč v trenutku razblinila, in to kljub zmagovitima nastopoma v naslednjih dveh soočenjih. Nekatere zadnje javnomnenjske raziskave celo kažejo, da je pred 6. novembrom v rahli prednosti Romney. Res pa je, da prve ankete med tistimi, ki so se udeležili predčasnih volitev, kažejo na prednost Obame. Ker so razlike tako majhne, se je med kandidatoma vnel neusmiljen boj za vsakega volivca. Oba skušata mobilizirati predvsem svoje zveste privržence in jih prepričati, naj se volitev vsekakor udeležijo. Ker jima je za prepričevanje volivcev zmanjkalo argumentov, sta snela rokavice in začela neusmiljeno obračunavati. Ljudi tako skušata pritegniti s strategijo širjenja strahu pred nasprotnikom. Tako Romney trdi, da je Obama skrivni socialist in da bo iz ZDA naredil drugo Grčijo. Obama pa mu vrača z obtožbami, da je neusmiljen kapitalist, ki je odpuščal ljudi in je sovražnik srednjega razreda.

Ameriški volivci (volilno pravico ima več kot 206 milijonov Američanov, za volitve pa se jih je registriralo nekaj več kot 156 milijonov) se bodo prihodnji torek vsekakor odločali o tem, v katero smer bo šla njihova država. Ali bodo nadaljevali z zmerno liberalno smerjo demokratskega predsednika Obame ali pa bo sledil zasuk bolj v desno z republikancem Romneyjem. Obama je vsekakor pred težko nalogo, da osvoji vsaj 270 za izvolitev potrebnih elektorskih glasov od 538. Na zunanjepolitičnem prizorišču lahko pokaže nekaj vsaj pogojno rečeno uspehov: uboj Osame bin Ladna, umik ameriške vojske iz Iraka, skorajšnji umik vojske iz Afganistana, na novo je zagnal odnose z Rusijo in z Moskvo podpisal nov sporazum START o zmanjšanju strateške jedrske oborožitve. Na veliko razočaranje mednarodne javnosti pa Nobelov nagrajenec za mir (2009) ni uresničil svoje obljube (predvsem zaradi nasprotovanja kongresa) o zaprtju taborišča za osumljene terorizma v Guantanamu na Kubi. Toda kot je običaj, bodo o končnem zmagovalcu predvsem odločale domače, in ne zunanjepolitične teme. Tu pa je Obama na še tanjšem ledu kot pri zunanjepolitičnih vprašanjih. Čeprav mu je uspelo v štirih letih precej omiliti katastrofalne gospodarske razmere, ki jih je podedoval od predhodnika Georgea Busha, pa ga tepe predvsem še vedno veliko število brezposelnih. To se je sicer v zadnjem mesecu nekoliko znižalo, vendar je vprašanje, ali bo večina Američanov na odločilno vprašanje »Ali danes živim bolje kot pred štirimi leti?« odgovorila z DA in obkrožila Obamo.

O tem, kakšno zunanjo politiko - še vedno prve svetovne velesile - lahko pričakujemo po tokratnih predsedniških volitvah, kakšno je gospodarsko stanje v državi in kako volilni boj spremljajo v drugi svetovni velesili Rusiji, pa več v Globusu. O vseh naštetih vprašanjih bosta govorila naša dopisnika iz New Yorka (Edvard Žitnik) in Moskve (Andrej Stopar), v studiu pa bo gostja nekdanja dopisnica RTV Slovenija iz obeh držav Vlasta Jeseničnik.

Igor Jurič