Prejšnji teden je postregel z vsaj dvema zanimivima primeroma, ki sta na tehtnico postavila zgornji izbiri in razburkala slovenski oziroma mednarodni šport.

Prvi se je zgodil prejšnji ponedeljek, ko je Ronnie O'Sullivan na OP Walesa v snookerju v uvodnem krogu premagal Barryja Pinchesa s 4:1. V zadnji igri je imel O'Sullivan možnost, da v enem obisku mize naniza 147 točk, kar je sveti gral te igre. Ko je najmarkantnejši igralec snookerja potopil peto črno kroglo, je vprašal sodnico, kakšna je nagrada za 147 točk. Ko je izvedel, da je nagrada "le" deset tisoč funtov, je iz protesta in lastne zabave 14. rdečo kroglo nadgradil "le" z rožnato kroglo in ne črno, kar je njegov niz znižalo na 146.

Predsednik zveze za snooker Barry Hearn je bil v prvi izjavi oster: "Igralci imajo dolžnost do navijačev, da prikažejo svojo najboljšo igro in jih zabavajo, kakor se le da. Igrati pod svojimi sposobnostmi je nesprejemljivo in nespoštljivo do gledalcev, ki so kupili vstopnice. To ni bilo kršenje pravil, ampak sramotno dejanje."

O'Sullivan je po tekmi razložil svoje dejanje: "Ponujena vsota se mi je zdela prenizka. 147 točk je res nekaj posebnega, ne zgodi se prav vsak dan. Mislim, da je vredno več." Dan pozneje, ko so nekatere stavnice izplačale stave, da bo Ronnie O'Sullivan na turnirju enkrat nanizal maksimum, je v ospredje potisnil zabavni vidik zgodbe: "Samo zabaval sem se. Ko si star 40 let in se že 25 let ukvarjaš s tem športom, moraš začeti v določenem trenutku uživati. In ta igra me je zabavala. Upam, da so to videli tudi ljudje. Ne vem, zakaj bi morali dandanes vse jemati tako resno. Če bi pred tekmo gledalcem obljubili, da bom naredil 146, bi zgolj na podlagi tega kupili vstopnico."

Krog se je zaključil spravno. Izjave je omilil tudi Hearn: "Šport brez osebnosti umre. O'Sullivan je največja osebnost našega športa." Ronnie O'Sullivan je na turnirju ostal do konca tedna in v finalu premagal Neila Robertsona, kar je že njegova 28. zmaga na turnirjih, ki štejejo za jakostno lestvico.

Dogodek je odprl veliko vprašanj. Koliko je vreden šport? Kakšno vlogo imajo gledalci? Bi jih morali bolj upoštevati? Jih je treba zabavati? Je izjemna športna poteza na igrišču vredna/upravičena dodatnega zaslužka?

Slovenski dogodek tedna se je zgodil v Mariboru, kjer je Milivoje Novaković podpisal pogodbo z aktualnimi prvaki. Še bolj odmeven je bil odziv v Ljubljani, kjer so užaljeni nogometni spremljevalci zaznamovali blok v Novih Jaršah.

Vprašanjem, ki jih odpira že O'Sullivanovo dejanje, je dodano še vprašanje lojalnosti. Prestop v največjega rivala se pač ne spodobi, je kratek povzetek. Nepisano nogometno pravilo, ki je udomačeno tudi drugje (spomnite se le Luisa Figa in prašičje glave).

A majhne podrobnosti Olimpijini pristaši očitno ne želijo slišati. Zakaj Novaković v preteklosti ni zaigral za Olimpijo? Drugi najboljši strelec v zgodovini slovenske nogometne reprezentance je pred dobrimi sedmimi leti priznal javno skrivnost: "V Olimpiji je bila takšna politika. Da bi prišel iz mladincev v člane, so takrat od mene zahtevali denar. Šel sem v peto ligo - Klopeiner."

Šport in športniki brez gledalcev umrejo. Brez gledalcev ni medijev, pokroviteljev in s tem denarja. Gledalci in navijači so nepogrešljivi dejavnik, ki dajejo smisel vrhunskemu športu. Zato so pomemben del enačbe in njihovo mnenje ne bi smelo biti odrinjeno na stran. A na kulturen način. Predvsem pa poslano na pravi naslov. Novaković Olimpiji ni dolžan ničesar.