Naj mi klasični zagovorniki teze, da razlike v interpretacijah niso nič katastrofalnega in da nam ravno sistem pritožb in razveljavitev zagotavlja najvišjo pravno varnost, še tako nasprotujejo, trdim, da je odložena pravica krivična, saj življenje teče naprej, akterji v postopkih pa mu ne zmorejo slediti, dokler ni jasno, kaj se je zares zgodilo.

No, v primeru različnih postopkov zoper Janšo ima odložena pravica tudi širše družbene, politične posledice. Ne glede na to, kaj se na koncu izkaže ali se bo izkazalo. In ravno na primerih Janeza Janše se križajo pomembna vprašanja delovanja slovenskega pravosodja.

Dejstvo je - ne glede na vsebino Zaključnega poročila KPK-ja, ki ji sodišče ne oporeka, saj je ni niti presojalo, razen v delu, ko so ugotovili, da so bile ugotovitve v poročilu tako obremenjujoče, da bi mu ga komisija morala poslati v dokončno zjasnitev, ne glede na to, da je med postopkom večkrat imel možnost pojasnjevati - da so Janši kratili ustavne pravice in da je trajalo dve leti, da so sodni mlini to tudi dokončno ugotovili.

Dejstvo je, da so o zahtevi za varstvo zakonitosti v zvezi z obsodbo v primeru Patria, ki bi, če bi ji bilo ugodeno, preprečila odhod Janše v zapor, sodniki odločali tako, da je ustavno sodišče zadevo vzelo v obravnavo in Janšo začasno izpustilo iz zapora, dokler po vsebini ne odločijo, ali so mu bile človekove pravice kršene ali ne.

Ker so pod tako intenzivnim javnim drobnogledom (v prvi vrsti seveda pod drobnogledom njegovega odvetnika Matoza), so ravno ti postopki, predvsem vse, kar se je dogajalo po pravnomočni obsodbi v zadevi Patria, po prepričanju Janše in Matoza pa tudi že med procesom (predvsem problem indične sodbe tipa na neugotovljenem kraju ob neugotovljenem času), o čemer bo ustavno sodišče po vsebini razsodilo predvidoma do konca aprila, odprli nekaj relevantnih vprašanj.

In ne nazadnje, tako različna presojanja, prepogoste procesne napake ali napačna uporaba materialnega prava, očitno neredka tudi kršitev človekovih pravic v postopkih, ne vplivajo le na življenja posameznikov, udeleženih v postopkih, temveč tlakujejo tudi idealen teren za povečevanje nezaupanja v učinkovitost pravne države, za uveljavljanje parcialnih političnih interesov, kar vedno pušča škodljive posledice tudi za družbo v širšem pomenu, za vse nas.

In ključno: koliko Janezov Janš je v Sloveniji, ki jim sodišča popolnoma različno interpretirajo njihove primere, pa nimajo ne položaja, ne trme, ne finančnih sredstev, ne najboljših odvetnikov, da bi se pritoževali na razsodbe in pritožbe spisali tako, da bi vrhovni sodniki spoznali procesne kršitve ali napačno uporabo materialnega prava ali da bi ustavni sodniki ugotovili, da so jim bile v sodnih postopkih kršene človekove pravice?

V Sloveniji razveljavijo v povprečju četrtino sodb okrajnih in okrožnih sodišč in skoraj petino sodb višjih sodišč, več o tem si lahko preberete tukaj. Če bi bili vsi tako vztrajni, kot ti, v omenjenih primerih, kakšna slika bi se pokazala?

Nocoj smo v Tarči gostili vrhunske pravnike, ki so pojasnili, kaj pomeni sodba Vrhovnega sodišča, ki je odpravila poročilo KPK-ja, kaj lahko pričakujemo od nove preiskave premoženjskega stanja Janeza Janše, kako razumejo razlago ustavnega sodišča o tem, zakaj so Janšo začasno izpustili iz zapora, kje so razlogi, da je toliko procesnih napak, kršitev materialnega prava in kršitev človekovih pravic v postopkih, o posledicah za vse nas in o rešitvah.

Gostje so bili: nekdanji vrhovni sodnik Jernej Potočar, odvetnik Mitja Jelenič, nekdanji ustavni sodnik dr. Lovro Šturm, ustavni pravnik dr. Jurij Toplak, pravnik dr. Rajko Pirnat ter podpredsednica Vrhovnega sodišča Nina Betetto.