“Tudi če si s telefonom sam v sobi, si v resnici sam z vsem svetom,” je testiranje ranljivosti mobilnih naprav sklenil urednik revije Monitor Matjaž Klančar.

Velikost Velikega brata
Hiter test za Tarčo je dokazal, da je zakonito dostopen program v vrednosti petdesetih dolarjev in 55 sekund nepazljivosti lastnika telefona dovolj za razkritje vsega o njegovi preteklosti. Tudi za pregledovanje stvari, ki jih že davno izbrisal tako iz telefona kot življenja. Opazovati velikost Velikega brata iz prve vrste je zanimivo in hkrati strašljivo osupljivo početje. Osupljiva je predvsem gmota podatkov, zbranih na enem nepogrešljivem kosu osebne opreme. Besede Lenina, da je “zaupanje dobro, nadzor pa še boljši” se uresničujejo v nepredstavljivi obliki. Namesto prisilnega zunanjega nadzora smo izbrali samonadzor z napravami, ki presegajo najbolj drzne misli piscev znanstvene fantastike.

Najbolje, da takšnih vprašanj ni
Nemogoče je v številkah predstaviti, kakšne težave nam že danes povzroča sodobna tehnologija. Podjetja, ki delajo varnostno opremo, trdijo, da so težave vsako leto večje. Težave so njihov denar. Mobilni operaterji in drugi, ki imajo od sodobnih tehnologij največ, govorijo predvsem o prednostih e-sveta. Prednosti so njihov denar. Tudi zato neradi odgovorjajo na vprašanja o varnosti, nadzora ali odvisnosti. Še raje vidijo, da vprašanj ni. Čeprav se ogromno ukvarjajo s tem, kako ob generacijskem prepadu predvsem starše obveščati o tem, kaj tehnologija v rokah njihovih otrok zmore. Predvsem jih skrbi, da ne bodo prehitro iztrošili svojih kupcev. A hkrati pazijo, da takšne teme ne zmanjšajo lahkotnosti uporabe, na kateri gradijo svoje storitve in dolge čakalne vrste na novi telefon.

So odvisnosti in so starši
Še pred desetimi leti bi si težko zamislili odvisnika, ki doživlja ob pomanjkanju spleta abstinenčno krizo, primerljivo z vsako kemično drogo. Danes to ni samo možnost, temveč je to resničnost. Najmlajšo generacijo, ki trenutno drvi proti lepemu novemu e-svetu, to še čaka. Še pred nekaj leti ne bi pomislili, da se bodo organizirani ljubimci, navidezni prodajalci in posojilojemalci preselili v vzporedni elektronski svet, iz katerega še lažje izginejo skupaj z denarjem naivnih uporabnikov. Za takšne smo povprečni uporabniki zanimivi še veliko bolj kot za prisluškovanja in elektronska sledenja, ki se jih najpogosteje bojimo. Na koncu prinesemo v krajšem času več denarja. Ni zakona ali ustanove, ki bi ščitila človeka pred lastnim pohlepom in naivnostjo.

Dan brez elektronskih sledi
Se je torej elektronskemu svetu mogoče popolnoma izogniti? Ne, je resignirano ugotovil po celodnevnem preizkusu novinar BBC Rory Cellan Jones. Znebil se je vseh elektronskih naprav, plačeval z gotovino in se ognil neskončnemu številu londonskih varnostnih kamer. “Morda bi morali prebrati drobni tisk pri nameščanju programov s spleta, namesto da privolimo. “Strinjam se.” Ali pa bi morali potrošniki zahtevati več preglednosti in povratnih informacij od tistih, ki zbirajo naše podatke,” je zapisal. A ga je na misiji upora tehnologiji na koncu izdal najboljši prijatelj. Dobesedno. Ko je peljal na sprehod globoko v gozd daleč od tehnoloških pošasti svojega psa, je z njima odšel tudi pasji čip, s katerim se hitro pride do podatkov o lastniku. A kaj ko je dan brez prijatelja, kot bi rekel medvedek Pu, kot posoda za med brez ene same kapljice medu.

TARČA, ob 20. uri na prvem