Z vsemi pozitivnimi učinki na posameznika in družbo slovenski šport izgublja korak z drugimi državami, prepozno sprejete ukrepe zavirajo nejasnosti v protokolih, 18,76 milijona evrov za sofinanciranje letnega programa športa iz državnega proračuna pa je za šport podcenjujoče.

Za polovico večja je samo ocena izgube, ki jo je zaradi epidemije zabeležilo 600 športnih organizacij. Rebalans proračuna predvideva več kot 3 milijone manj sredstev od načrtovanega in črta sredstva za investicije, na katera so s svojimi načrti v lokalnih okoljih računali za športne objekte s široko uporabno vrednostjo.

Šport je najboljši promotor naše države, ki pa ne poskrbi za razmere, v katerih bi se lahko razvijal in še naprej tekmoval za najvišje rezultate, saj je naš štartni položaj trenutno v tretji vrsti.

S kom se boste torej fotografirali?

Omenjena sredstva športu niso dodeljena zaradi koronavirusa, načrtovana so bila že prej. Šport zaradi epidemije ni dobil niti nobene pomoči niti odgovorov na predloge, ki so jih pripravile športne organizacije.

Populistično ponujanje turističnih vavčerjev, za katere je v proračunu pripravljenih 345 milijonov evrov, ne bo omogočilo tedenskega dopusta tistim, ki si počitnic sicer ne morejo privoščiti. Slovenski turizem potrebuje drugačno pomoč. Tudi šport, ki bi z 10 odstotki tega lahko ustvarjal razmere za nadaljnje uspehe, ki nas povežejo, da dihamo kot eno.

Vseeno pa čudi, kako potrpežljivo naše športne organizacije čakajo, kar koli se bo že zgodilo.