Prejšnji teden so osrednji časopisni in televizijski dnevniki poročali o obisku premierke Bratuškove in obrambnega ministra Jakiča na Siciliji. Tam sta obiskala ladjo Triglav, ki je na misiji reševanja beguncev, in se srečala z italijanskim obrambnim ministrom. Gledali smo lepe portretne podobe predsednice vlade in poslušali všečne besede o uspešnosti misije.

Toda če bi odprli italijanske dnevne časopise, bi bili presenečeni. Osrednja časnika Corriere della Sera in La Repubblica o obisku sploh nista poročala, medtem ko mu je lokalni tržaški Il Piccolo namenil krajši članek na 11. strani med lokalnimi vestmi iz Slovenije. Za italijanske medije je bil uradni obisk predsednice slovenske vlade popolnoma nepomemben pripetljaj, navsezadnje tudi italijanski premier Enrico Letta ni čutil potrebe, da se sestane s slovensko premierko. Skratka, prva dama slovenske administracije na uradnem obisku ni prišla dlje od obrambnega ministra.

A misija tudi s humanitarnega vidika ni ravno uspešna, saj ladja v času svojega mandata ni rešila iz vode niti enega begunca, medtem ko je projekt, katerega uspeh je le simbolična podpora Italiji, slovensko državo stal pol milijona evrov.

Kakšen smisel razen slovenske medijske promocije je potem sploh imel dogodek?
Če pa gledamo skozi širšo humanitarno perspektivo, moramo postaviti vzporednico med to misijo in slovensko pomočjo beguncem iz Sirije. Televizije so pred dnevi kazale prizore izobražene družine sirskih beguncev, ki jim bo vsak hip ukinjena drobna državna pomoč. Za neuspelo pomoč beguncem na Siciliji je vlada namenila poldrugi milijon, medtem ko realnim pomoči potrebnim sirskim beguncem namenja drobiž.

Sicer pa ko bi premierka in obrambni minister počakala še štirinajst dni, jima niti ne bilo treba na pot v sredozemsko Sicilijo, ladjo bi po njeni vrnitvi lahko slavnostno pričakala kar v koprskem pristanišču.