Podobno kot ona tudi nominiranci za grammyje 2016 z anglosaško govorečih glasbenih območij vzbujajo občutek prevlade pop izvajalcev, kot so recimo: Taylor Swift, Kendrick Lamar, The Weeknd. Vsi našteti se lahko pohvalijo s po šestimi nominacijami za grammyje 2016. Ne glede na skupni imenovalec omenjenih glasbenikov je jasno, da so vsi uporabljali retuširanje boljše preteklosti.

To ni neka posebnost tega zgodnjega glasbenega obdobja v 21. stoletju. Tudi v preteklosti smo bili priča enakim žanrskim (ne)doslednostim, ko je žanrska oživitev alternativnega in neodvisnega zvoka vedno z rahlo zamudo nadaljevala pop v najširšem in najožjem glasbenem smislu. Tisti, ki se z naklonjenostjo, in tisti, ki se zgolj iz nevednosti in nepoznavanja posmehujejo vsaki hipsterski omembi, bi morali poznati vsaj ciklično-kronološko, kakšen hiperpop lahko danes pričakujejo.

Konkurenca je bila tako številna kot tudi kakovostna in vsebinsko, produkcijsko ter tehnično zelo izenačena. Preverjene zvezdnice in zvezdniki, ki se radi (o)kitijo z etiketami popa, so bolj kot ne ostali v ozadju. Nikakor pa ne v senci! Ubogo talentirani Justin Bieber se je poskušal približati Adele in njeni že nekaj časa prvouvrščeni skladbi Hello kar s tremi singli, tudi s svojega novega letošnjega albuma. A komu mar! Tisti, ki so rojeni leta 1990, so na prelomnici svojih let (25) postali tako tisti, ki pojejo, kot tisti, ki poslušajo. Vsako generacijsko osciliranje ali večje odstopanje v letih je le v prid našim, vašim, njihovim petindvajsetletnikom.

Upal bi si trditi, da so to glasbeno najbolj razgledani poslušalci v enem globalnem pogledu ali perspektivi. V Lano Del Rey in njen album Honeymoon so se poglabljali iz liričnih vzgibov, ki presegajo zgolj zabavo ali zabavno. So bližje sporočilnosti ali zvočno(-liričnim) stališčem glasbenih umetnikov. Moraš se hudičevo dobro in daleč slišati ter poskušati čim dalj odmevati (… tudi v prostoru), da postaneš del MoMine moderne postavitve. To je že lani uspelo mlademu venezuelskemu glasbeniku Alejandru Ghersiji, bolj znanem z umetniškim imenom Arca, enemu izmed najbolj čislanih glasbenih vizionarjev ta trenutek na sceni. Skupaj s Tahliaho Debrett Barnett, svojo »sestro po orožju«, sta najprej materinsko podnaslovila album M3LL155X v podpisu FKA Twigs, da bi v izteku leta Arca (za)žugal celotnemu človeštvu s še eno ultimativno solistično mojstrovino. Mutant! Xen na višjo potenco! Katastrofično in preroško.

Arca si je upal (po)žugati celotnemu človeštvu, a to je že situacija monumentalnih razsežnosti. Nekaj tako monumentalnega kot dvoboj med dvema zagotovo najvidnejšima glasbenikoma generacije 25-30 - med The Weekndom in Miguelom ali med njunimi letošnjimi glasbenimi deli, albumoma Beauty Behind the Madness in Wildheart. Enakovredno najboljšima albumoma leta 2015.