8. marca je bil mednarodni dan žena, 10. marca, na praznik 40 armenskih mučencev, je bil praznik moških. 19. marca bodo praznovali na god sv. Jožefa očetje, 25. marca pa praznujejo na Marijino oznanjenje vse mame. Danes je to praznik staršev, se pravi kar vseh, mam, očetov in otrok.

A očetje, kje ste danes?
Papež Frančišek vam je v tem letu namenil kar dve katehezi o družini. Bom kar povzela njegove misli: "Ali se očetje igrate s svojimi otroki? Beseda oče kaže starodavni odnos. A danes, v zahodni kulturi, imam občutek, da je lik očeta odsoten, oslabljen, odstranjen. Sprva je res šlo za osvoboditev od očeta gospodarja. Danes pa ste včasih očetje tako osredotočeni nase, na svoje delo in na svoje individualistične uresničitve, da pozabite na družino. Otroke pustite same. Zdi se mi, da očetje ne veste dobro, kje je vaše mesto v družini in kako naj vzgajate otroke."

Družbene spremembe so vplivale na današnjo identiteto očeta. Biti moški in biti oče je biološko in družbeno pogojeno. Moški se danes zanimate za vse: za zdravje, rekreacijo, partnerski odnos, gospodinjstvo, šport, tehniko, avtomobilizem, potovanje, glasbo, film ... Kot oče sodelujete pri vzgoji in negi otrok. Dovolite si izraziti čustva in preživljate veliko časa z otrokom, se z njim igrate, pogovarjate. Raziskave pravijo, da so otroci, ki jih je vzgajal ob mami oče, uspešnejši, samozavestnejši, znajo postavljati meje, imajo dober stik s svojim telesom in čustvi. Kjer pa je bil oče odstoten, pa otrok pogosto izkazuje svojo moč prek denarja in nasilja. Oče je opora tudi ženi, skupaj pa vplivata na otrokov psihofizični razvoj in identiteto. To je razumljivo, saj potrebuje človek za svoj nastanek tako očeta kot mamo.

Zgled marsikateremu očetu je sv. Jožef, pravičen in pošten mož, kraljevskega rodu. Bogat res ni bil. Pa to ni bilo pomembno, da je ob darovanju prvorojenca v templju prinesel le dve grlici ali dva golobčka.

Njegova družina je izhajala iz Betlehema v Judeji. On pa se je preselil v Nazaret v Galilejo. Delal je kot tesar, skrbel za Jezusa in Marijo. Bil je varuh svoje družine. Danes pa je zavetnik vseh očetov.

Je pa res, da v slovenski kulturi nimamo lika očeta, močnega, trdnega in samozavestnega, in da je gotovo to eden izmed razlogov, zakaj očetje danes tako bežite od svoje trdnosti in pred odgovornostjo. Toda še vedno velja, kar je zapisal Niko Grafenauer v pesmi: "Le kako bi bilo očetu brez mame, ko bi ga le pol hodilo po svetu in ne bi nič ostalo zame?"