Še zlasti zato, ker nima nobenih zagotovil, da se bo s tem izognil notranjim pretresom, ki so skrajšali mandate prejšnjim vladam. Nasprotno. Usoda koalicije bo zdaj v rokah DeSUS-a. S tem je Karl Erjavec dobil veliko politično moč. Kot kažejo pretekle izkušnje, jo bo ob pravem času zagotovo izkoristil. Tretja partnerica, socialna demokracija, pa je stranka, ki ta hip nima izvoljenega predsednika in ki je v nekaj mesecih doživela dva volilna poraza. Zato bo ranljiva in tudi nepredvidljiva.

Cerarju zožena koalicija torej ne zagotavlja politične stabilnosti, še zlasti zato, ker se presenečenja očitno skrivajo tudi v njegovi lastni stranki. Če bo zaradi resničnih ali namišljenih afer začel izgubljati najtesnejše sodelavce, bo novi mandatar lahka tarča za politične tekmece in interesne skupine, ki so v minulih desetletjih ugrabile državo.

Niti koalicija niti vsebina njene pogodbe ta hip ne vzbujata veliko optimizma. Vendar pa ima Stranka Mira Cerarja rekordno večino v parlamentu in še vedno visoko podporo javnega mnenja. Zato priložnost za preboj še vedno ima, od hitrosti učenja političnih veščin pa bo odvisno, ali jo bo tudi izkoristila.