Če sklepamo po dogajanju zadnjih dni, je bila ta predpostavka napačna. Prav nič ne kaže, da bodo volitve prinesle blagodejno politično pomiritev in stabilno vlado. Državno volilno komisijo so zadnji dan zasule prošnje za glasovanje po pošti. To potrjuje, da so državljani po tihem vendarle verjeli, da bo ustavno sodišče volitve prestavilo na jesen, in so šele čisto na koncu začeli iskati možnost, kako bi z zasluženega dopusta vendarle oddali svoj glas. Slovenci iz tujine, ki so zaradi kratkih rokov zamudili prijave za glasovanje po pošti, celo napovedujejo ustavni spor. Zelo verjetno je, da ta ne bo edini.

V hudi zagati so tudi stranke, ne le tiste, ki so nastale pred nekaj tedni. SDS grozi, da volitve ne bodo »niti svobodne niti poštene«, ker bo v času kampanje njen predsednik Janša v zaporu. V SD-ju so se javno sprli, ker je vodstvo v zadnjem hipu sklenilo zavezništvo s stranko Solidarnost in se v Kopru kandidatu Dušanu Kebru, nekdanjemu ministru LDS-a, na socialnodemokratski listi obeta zanesljiv vstop v parlament. Nove stranke so se še včeraj neuspešno pogajale o skupnem volilnem nastopu. Kandidatne liste, ki so jih morale sestaviti v slabih treh tednih, bodo vložile dobesedno v zadnjem trenutku. Tako le nekaj ur pred iztekom roka ni znano, kdo so kandidati ta hip vodilne stranke Mira Cerarja.

Kaos, ki ga je zgodnji datum volitev sredi poletja sprožil v politiki in med državljani, ne napoveduje nič dobrega. Najnevarnejši je dvom o legitimnosti volitev. Res je, da je bilo nesmiselno podaljševati životarjenje vlade Alenke Bratušek, vendar se prav lahko izkaže, da je naglica naredila še večjo škodo. Če bo država jeseni, ko se bodo resno začele priprave na naslednje, lokalne volitve, brez vlade, hkrati pa bodo državljani množično vlagali pritožbe na ustavno sodišče, ker niso mogli izbirati svojih političnih predstavnikov, se je predsednik grdo zmotil. In v tem primeru sploh niso nerealne napovedi, da bodo po dveh predčasnih volitvah v treh letih kmalu na vrsti še tretje.