Pred slovensko nogometno reprezentanco sta po mojem vedenju odločilna spopada za naskok vsaj na 2. mesto v skupini in s tem za dodatne kvalifikacije za SP 2018. Strokovno vodstvo je ravnalo preudarno.

Vem, da ima Kevin Kampl upravičeno tudi v Sloveniji veliko privržencev in še kako dobro vem, da je pravi Kevin Kampl potreben slovenski reprezentanci. Toda …

S Kamplom res nisem imel prav veliko opravka. Domišljam si, da vsaj približno znam oceniti njegovo nogometno kakovost (visoka ocena), težko pa sodim, kakšen je človek. Ne bom si dovolil špekulacij o tem, vsekakor pa imam že dolgo izoblikovano mnenje o odnosu športnika do državne reprezentance. Tu ni nobenega odstopanja. Reprezentanca je nekaj posebnega, zvenelo bo malce patetično, je nekaj posebnega, in če hočete, je nekaj, kar spada tudi v razred časti in ponosa.

Kevin Kampl se je spet odločil, da ne bo igral za Slovenijo. Zanj je pomembneje, da uredi prestop iz Bayerja v Leipzig, in priznam, da ga po svoje razumem. Mož morda rešuje svojo prihodnost in za to ima vso pravico ravnati po svoje. Nečesa pa le nima prav. On in tudi nihče drug si ne more privoščiti, da bo odločal, kdaj bo prišel na priprave in kdaj ne. Težko me bo kdo prepričal, da se prestopa ne da tako urediti, da si na pripravah reprezentance države, ki se poteguje za svetovno prvenstvo. Aktualnih primerov je, kolikor hočete. Težko verjamem, da Kampl nima ljudi, ki bi urejali pogodbene podrobnosti, in po moji oceni je eno samo vprašanje: "hočeš ali ne"?

Kamplov odgovor je, vsaj jaz ga tako razumem, ne. Spet prav. Nalašč bom pozabil, kar je Kevin Kampl (zagotovo ni ne prvi in ne edini) pred časom pripovedoval o odnosu do slovenske reprezentance, o želji zastopati domovino staršev na velikem tekmovanju in tako naprej. Tako govori marsikdo in takega govorjenja je bilo v preteklosti, kolikor hočete, in tako bo tudi v prihodnje. Vendar, danes je vse povedano zapisano, posneto.

Kevin Kampl si za vse, kar je prispeval slovenski reprezentanci, zasluži zahvalo, hkrati pa tudi zelo jasno sporočilo, da nanj, kdor koli bo selektor, ne računa več. Zanj bi morala biti vrata reprezentance zaprta. Zagotovo bo nekdo rekel, saj ga reprezentanca potrebuje, igra v močnem klubu, slovenski nogomet takega igralca nima in še in še. Zagotovo je marsikaj res, življenje pa nas je izučilo, da nihče ni nenadomestljiv. Tudi brez Kampla je slovenska reprezentanca igrala in zmagovala in tako bo, o tem sem prepričan, tudi v prihodnje. Pa v tem primeru "Kampl" ne gre samo za Kampla. Nočem in ne želim ga obešati na steber sramu. Kampl je izbral svojo pot. Ali je ta prava ali ob pravem, času, pa je že drugo vprašanje.

Prepričan sem, da gre pri vsaki reprezentanci za posebno vrednoto, ki mora obveljati tudi pri slovenskih (in seveda drugih) športnikih. Ne bom ponavljal, da so prav reprezentanti najmočnejši vzorniki in kako hitro se "prime" prav tisto, kar ni prav. Tokratno ravnanje strokovnega vodstva slovenske nogometne reprezentance je pohvale vredno in dokaz, če hočete tudi smerokaz, kakšen naj bo odnos do reprezentance. In ne nazadnje, s svojo odločitvijo so opozorili, da v športu, tudi poklicnem, tudi v nogometu, obstajajo tudi druge vrednote. Zagotovo pa je njihovo ravnanje tudi pomemben poduk vsem mlajšim rodovom.